Delo, 31. december 1996
Na splošno je gora hkrati središče in os sveta. Gore so marsikdaj simbol veličine in, žal, tudi objestnosti ljudi. A skupina Furlanov, ki se je v sobotnem večeru namenila z vznožja 2244 metrov visokega Krna proti Gomiščkovem zavetišču, zanesljivo ni bila objestna. Bili so primemo opremljeni za zimski vzpon. Lunino svetlobo so doživljali kot del romantike na tej strmi poti pred iztekom leta in kot spomin na preminulega prijatelja. Pot so poznali. Analitiki jim bodo mogoče lahko očitali le nenavadno uro vzpona in mogoče še to, da niso bili pripravljeni na ledene pasti na strmem pobočju razgledne gore.
Tolminski gorski reševalci so v nedeljo zjutraj zvedeli za zdrse treh Italijanov z gore v smrt. Najprej je zdrsnil prvi, potem drugi, hipec pozneje še tretja, ki je hotela drugemu pomagati. Vsi trije so se ubili.
Že v petek ponoči pa so tolminski gorski reševalci z vznožja Krna pripeljali v nosilih znanca. Domačina iz Kobarida, ki je goro poznal. Še na božični večer je bil med redkimi, ki se je vpisal v knjigo Gomiščkovega zavetišča pod vrhom gore. Tega v petek ni mogel več. Prej ga je na strmini odneslo v smrt. Bil je brez derez in cepina.
Janez Brojan, namestnik načelnika komisije slovenskih gorskih reševalcev, nam je opisal, kako »nore« so postale razmere v gorah po ohladitvah zadnjih dni. S prijateljem Dušanom Polajnarjem, prav tako gorskim reševalcem, sta z Vršiča odšla na Šita glavo ob Mojstrovki. Mraz, ki je pregnal odjugo in nevarnost kložastih plazov, je na višini med 1600 in 1800 metri naredil ponekod tudi nekaj centimetrsko trdo ledeno skorjo. »Če padeš tam, te lahko reši le čudež,« pravi mojstranski poznavalec gora, ki je bil letos več kot dvajsetkrat na reševalnih akcijah. Vsi, ki zdaj hodijo v gore, morajo uporabljati popolno zimsko alpinistično opremo in tudi osebno zaščitno opremo. V gorah je ob ledenih pasteh še nevarnost kložastih plazov. Močni vetrovi so nekaj dni raznašali in kopičili sneg po svoje.
Po najnovejših podatkih komisije GRS Slovenije je letos umrlo v domačih gorah že 36 ljudi. V primerjavi z lanskim letom je to kar 22 smrtnih nesreč več. Med vzroki so zdrsi še vedno na prvem mestu, saj so bili vzrok za 48 nesreč. Slovenski gorski reševalci s sedemnajstih postaj so bili letos že v 167 akcijah in so v gorah prebili več kot 10 tisoč ur. Mednje te akcije štejejo tudi iskalne in poizvedovalne akcije. Med pogostimi vzroki nesreč so tudi nepoznavanje terena slabša telesna pripravljenost in opremljenost, za štiri letošnje nesreče je kriv plaz, vpetih primerih pa je nesrečam botroval alkohol. Gorski reševalci so v zadnjih 51 letih v gorah pomagali več kot 4500 osebam. Z gora so od leta 1945 do letos prinesli ali pripeljali 814 mrtvih.
A kaj ko slovenski gorski reševalci, kljub stalnim preventivnim dejavnostim, očitno nimajo odločilnega vpliva na zmanjševanje števila nesreč. Obiskovalcev gora je izleta v leto več, žal pa je med njimi tudi veliko tistih, ki tvegajo preveč. In vsakoletna reševanja so hkrati tudi ogledalo kulture obiskovalcev naših gora. A kljub lepoti naših gora bi se bi hribolazci le morali zavedati, da se z gorami ni treba šaliti. Tudi najbolj preudarnim in previdnim se lahko »zatakne«…
MIRKO KUNŠIČ
