Alpinist, gorski reševalec, graditelj bivakov in steber slovenske skalaške tradicije
Karel (Drago) Korenini, rojen 17. novembra 1906 v Ljubljani, je bil eden najvidnejših predstavnikov slovenske skalaške generacije med obema vojnama in po njih. Večino svojega življenja je preživel na Gorenjskem, kjer je kot tehnik deloval v konstrukcijskem biroju Kranjske industrijske družbe (K.I.D.), današnje Železarne Jesenice. A njegovo pravo življenjsko delo je bilo v gorah – v stenah, bivakih in snežiščih Julijskih Alp.
Bil je navdušen alpinist, gorski reševalec, inštruktor, planinski odbornik in predvsem iznajdljiv graditelj štirih alpinističnih bivakov, ki še danes služijo kot zatočišča v najzahtevnejših predelih slovenskih gora. Njegov prispevek o nastanku bivakov je bil objavljen v Planinskem vestniku po njegovi smrti.
Njegov najljubši gorski svet je bil Martuljek, Špik, Rokavi, Dovški Križ, Široka peč, svet okrog Bivaka II. na Jezerih, kjer je preživel nešteto dni in noči. Skupaj z Jožetom Čopom, Matevžem Frelihom, dr. Stankom Tominškom in drugimi je med letoma 1937 in 1941 preplezal številne prvenstvene smeri – med njimi direktno smer v Kukovi špici, zimski vzpon na Škrlatico, prehode med Rokavi in Široko pečjo ter zimske prehode v najtežjih razmerah.
Korenini je bil pionir zimske alpinistike, ki jo je gojil peš, brez smuči, z izjemno vztrajnostjo in spoštovanjem do narave. Njegova naveza je bila vedno zanesljiva, njegovo varovanje trdno – v enem izmed vzponov je s svojimi rokami rešil soplezalca pred padcem v prepad.
Leta 1966 se je med sestopom iz Rokavov hudo poškodoval, kar je zaznamovalo konec njegovega aktivnega plezanja. Upokojen leta 1967, je ostal zvest goram, spominom in prijateljem – zlasti Čopovemu Jožu, s katerim sta obujala zgodbe iz »zlate dobe« slovenskega alpinizma.
Za svoje življenjsko delo je prejel:
Srebrni znak PZS (1954)
Zlati znak PZJ (1955)
Zlati znak PZS št. 54 (1965)
Red zasluge za narod s srebrno zvezdo ob 75-letnici SPD
Umrl je leta 1975, pokopan v družinskem krogu. V slovenski planinski zgodovini ostaja kot gorska korenina, samorastnik in viharnik, ki je s svojo predanostjo, humorjem in pogumom soustvarjal najplemenitejšo tradicijo slovenskega alpinizma.
