Slovenski alpinizem 2007
Trajanje: od 21. septembra do 09. novembra 2007.
Člani odprave: Tone Škarja (vodja), dr. Damijan Meško (zdravnik), Tine Cuder, Matej Kladnik, Aleš Koželj, Boris Lorenčič, Mitja Šorn in Miha Valič.
Nepalci: Padam Tamang (sirdar), Dorje Gyaljen (višinski nosač), Phurba Tamang (kuhar), Sonam Sherpa (pomočnik) ter zvezna oficirja Gaurau Giri (Kangbačen) in Ramesh Das (Kiratčuli).
Organizator: Planinska zveza Slovenije (Komisija za odprave v tuja gorstva (KOTG)).
Cilj: Kangbačen (7903 m), SZ stena, nova smer; rezervni cilj: Kiratčuli (7365 m).
Časovni potek odprave:
21. 9. – 23. 9.: Ljubljana-Katmandu (letalo).
24. 9. – 25. 9.: Katmandu (priprave).
26. 9. – 28. 9.: Katmandu-Tapledžung (avtobus).
29. 9. – 01. 10.: Tapledžung-Gunza (nosači).
05. 10.: Gunza (priprave).
06. 10. – 07. 10.: Gunza-Ramtang (jaki in nosači). Izkaže se, daje na ledeniku Ramtang normalen transport z jaki in nosači zaradi sprememb reliefa nemogoč, postopni transport s polovičnimi tovori pa bi bil zelo nevaren in dolgotrajen. Zato soglasna odločitev za Kiratčuli, alternativni vrh.
08. 10. – 09. 10.: Ramtang-Lonak-Pangpema (baza).
09. 10.: Pangpema (priprava). Do tega dne vseskozi slabo vreme, od takrat naprej nastopi obdobje stabilnega jesenskega vremena. Višina baznega tabora 5100 metrov.
11. 10. – 12. 10.: Aklimatizacijska tura s spanjem na višini približno 6000 m. Oblikujejo se naveze: Lorenčič-Valič, Cuder-Kladnik in Koželj-Šorn.
13. 10.: Pangpema. Priprave za vzpone, trening po balvanih.
14. 10. – 17. 10.: Lorenčič-Valič: s Pangpeme čez ledenik Džingsang ter po JV grebenu Patibare do 6000 m (spanje), nato na verjetno še neosvojeni grebenski vrh (6630 m ali 6650 m), spanje na 6500 m in sestop v bazo.
Cuder-Kladnik: vzpon pod Drohmo, spanje na 6000 m in naslednji dan sestop v bazo zaradi glavobola (Kladnik).
Koželj-Šorn: vzpon s Pangpeme pod Drohmo, spanje na 6000 m, naslednji dan vstop v JZ steno in bivak nad serakom (6600 m), tretji dan na srednji vrh (območje vrha 6855 m) in sestop v vznožje. 17. 10. sestop v bazo. Dolžina smeri 800 m, naklonina večinoma 60°, skoki 80°.
17. 10. – 20. 10.: Vsi v bazi, vmes krajše poslabšanje vremena (10 cm snega), trening na balvanih, priprava opreme. Koželj-Šorn poiščeta dostop pod severno steno Cang Himal (Ramtang Cang ali Wedge Peak, 6802 m). Po napovedi Gregorja Sluge, amaterskega meteorologa, bo vreme vse lepše (njegove napovedi so držale).
21. 10. – 25. 10.: Vse tri naveze iz baze, do vznožja jim pomagajo nositi šerpe. Lorenčič-Valič: iz baze čez ledenik do krnice (5600 m) pod Patibaro, kjer sta postavila šotor. Naslednji dan, 22. oktobra, se premakneta na ploščad pod južno steno in prespita na višini 5900 m. 23. oktobra zjutraj vstopita v steno in bivakirata na višini 6900 m pod skalno stopnjo. Naslednji dan ob 9.20 dosežeta vrh Patibare (Pyramid Peak, 7140 m) in sestopita po isti smeri do šotora (5600 m), 25. 10. pa v bazo.
Cuder-Kladnik: Po osmih urah dosežeta primerno mesto za šotor na ledeniku pod Kiratčulijem (Tent Peak 7350 m). Proti steni nadaljujeta 22. oktobra, a se zaradi nevarnega kložastega snega na približno 5900 m obrneta in vrneta v bazo.
Koželj-Šorn: bazo zapustita 21. oktobra in se do večera po severni steni Cang Himal (Wedge Peak) povzpneta do 5600 m, kjer bivakirata. Naslednji dan nadaljujeta, a jima globok sneg v strmi steni ne dovoli nadaljevanja. Obrneta se na 5700 m in sestopita v bazo.
Cuder-Kladnik-Koželj: njihov cilj je Drohmo – vzhodni vrh (6695 m) po jugozahodni steni. 24. oktobra popoldne, se iz baze povzpnejo pod steno, na 5600 m bivakirajo, 25. oktobra, ob 13.55 po 900 m visoki steni dosežejo vrh in se pozno zvečer vrnejo v bazo.
26. 10.: Pangpema: soglasen sklep plezalcev o koncu aktivnosti. Naročijo nosače.
28. 10. – 02. 11.: Transport z jaki in nosači do Tapledžunga.
03. 11. – 05. 11.: Tapledžung-Katmandu po cesti.
06. 11.: Katmandu.
07. 11.: Odhod šestih alpinistov.
08. 11.: Prihod alpinistov v domovino.
11. 11.: Urejanje karga in poročila na ministrstvu. Formalno konec odprave.
Odprava je bila organizirana kot podpora alpinistom za njihove samostojne vzpone v alpskem slogu. Vse je delovalo dobro in usklajeno. Področje je alpinistično še slabo obdelano. Ker smo Slovenci med njegovimi boljšimi poznavalci, bi se to splačalo izkoristiti. Dostopi so dolgotrajni in težavni, zaradi česar bi bila pozna pomlad primernejši čas.
Patibara (7140 m), južna stena, prvi vzpon z nepalske strani (50°-60°, 20 m IV, višina stene 1100 m); 24.10.2007, Boris Lorenčič in Miha Valič;
Drohmo – vzhodni vrh (6695 m), jugozahodna stena, (VI, WI, 4+, M4, višina smeri 900 m); 25.10.2007, Tine Cuder, Matej Kladnik in Aleš Koželj; Prvi vzpon na ta vrh (ni podatkov o predhodnih poskusih).
Drohmo – srednji vrh (6855 m), jugozahodna stena, (naklonina 60° s skoki do 80°, višina stene 800 m); 16.10.2007, Aleš Koželj in Mitja Šorn; Smer poteka v območju stebra, ki sta ga leta 1988 preplezala Doug Scott in Roger Maer. Liniji sta različni, stikata se le na vstopu in na vrhu.
Čang Himal (Wedge Peak, 6802 m), severna stena. Prvi poskus v tej drzni in strmi steni, najvišja točka 5700 m; 22.10.2007, Aleš Koželj in Mitja Šorn.
