Kanada 2004

Slovenski alpinizem 2004-2005

Kanada, Skalno gorovje

North Twin (3631 m) LOWE–JONES S PRVENSTVENO VARIANTO 04. – 08. 04. 2004, Marko Prezelj, Steve House, VI, M7, A2, 1800 m

Na pot je Marko Prezelj odšel v sredini marca. S Housom sta se nastanila v mestu Canmore. Mesto jima je služilo kot baza za vzpone v narodnih parkih Banff in Jasper. V prvih dveh tednih sta plezala v glavnem krajše kombinirane smeri in težje slapove. Med drugim sta preplezala Virtual reality (M6+, 6+, 160 m) in Seven pillars of wisdom (M6+, 5+, 550 m). Zaradi nevarnosti snežnih plazov sta nekaj smeri preplezala tudi v 250 metrov visoki kopni steni Yamnuska. V začetku aprila je kazalo, da bo vreme nekaj časa držalo in odločila sta se za vzpon v severni steni North Twina (3631 m). Stena velja za eno najznamenitejših velikih sten v Severni Ameriki. Prvi vzpon sta opravila George Lowe in Chris Jones poleti leta 1974. Smer je v tistem času pomenila verjetno najtežjo »alpsko« smer na svetu. Deset let kasneje sta v desnem delu novo smer preplezala še Blanchard in Cheesmond, zatem pa je bila stena priča le še neuspešnim poizkusom ponovitve katere od teh dveh smeri. Prezelj in House sta pričela 04. aprila zjutraj. Devet ur neprekinjene hoje ob rahlem sneženju čez nekaj visokih prelazov ju je ločilo od 1500 metrov visoke stene. Vstopila sta v srednji del stene, med obema že obstoječima smerema, in do noči uspela preplezati 150 metrov s težavami do škotske 7. Naslednji dan sta ob konstantno težkem plezanju nekje na polovici stene novo varianto priključila na smer Lowe-Jones. Po tej smeri sta nadaljevala preko 800 metrov visoke, navpične vršne stene. Tu sta naletela na najtežje raztežaje, ki so bili ob prvem vzponu preplezani z obilico težkega tehničnega plezanja do ocene A4. Sredi vršne stene sta tretjič bivakirala na slabi polici. Ponoči je Housu padel v dolino zunanji čevelj in vzpon je tako dobil pridih reševalne akcije. Prezelj je vseskozi plezal kot prvi, v še vedno težavnem terenu, House pa mu je sledil samo z eno derezo. Do večera sta vseeno uspela priplezati do vrha, kjer sta zadnjič bivakirala. Vreme se je ponoči poslabšalo in naslednji dan sta po zaslugi GPS in zemljevida, po štiriindvajsetih kilometrih hoje do večera prišla do prve ceste. Celotno smer sta preplezala z derezami in lednim orodjem brez paščkov, le nekajkrat sta si pomagala s tehničnim plezanjem. Težave so se gibale vseskozi v območju sedme stopnje škotske lestvice, nekaj tehničnih mest pa je doseglo oceno A3.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja