KA PZS
Začetni alpinistični tečaj v kopni skali
S tečajem smo začeli v sredo, 10. julija 2005, ob 18. uri na Kamniškem sedlu. Vso potrebno opremo smo v Kamniški Bistrici naložili na tovorno žičnico, mi pa jo gor mahnili peš.
Začeli smo z večerjo, nakar je sledila kratka predstavitev inštruktorjev, namestitev tečajnikov v sobe, formiranje navez in seznanitev z nekaterimi pravili.
Po predstavitvi nam je Bojan Pollak – Bojč, kot že nekaj let zapored, ob diapozitivih, razkril nekaj znamenitosti Kamniško – Savinjskih Alp.
Naslednji dan, v četrtek, smo vstali ob (za nekatere nenormalni uri) šestih, pozajtrkovali in odšli plezat. Vreme ni obetalo najbolje, zato smo pohiteli kar se je dalo in kmalu se je iz sten Brane in Planjave slišalo samo kričanje: Varujem! Grem!, Daj že ta »štrik« …
Petek nas je prebudil z močnim nalivom. Odločili smo se, da bomo ta dan izkoristili za treniranje vozlov, izdelavo sidrišč, varovališč in podobno. Popoldan smo popestrili s predavanji o nevarnostih v gorah in opremi. Večer pa smo izkoristili za obisk slovenskih grebenov z Arnejškom – Prletom in se do solz nasmejali njegovim izvirnim komentarjem.
V soboto nas je znova pričakalo bolj slabo vreme, ki pa smo ga naveličani posedanja v koči vseeno izkoristili za plezanje. Tako je vsaka naveza splezala po dve smeri in zvečer smo se vsi zadovoljni in prijetno utrujeni vrnili v kočo.
Po dobri večerji nam je Miha pokazal diapozitive z odprave na Daulaghiri. Kasneje pa nam je večer spet popestril Prle in sicer z igranjem harmonike in »nekdo« je zaplesal celo tango.
Nedelja, dan odhoda v dolino. Izkoristilo smo jo še za plezanje krajših smeri. Tečajniki so sami vodili naveze, mi pa smo jih budno spremljali in popravljali napake. Po vrnitvi v kočo, kosilu in analizi tečaja, smo natovorili žičnico in se odpravili v dolino, vsak s svojimi mislimi in sanjami.
Tečaja se je udeležilo 23 tečajnikov, ki so bili ves čas pod budnim očesom dvanajstih alpinističnih inštruktorjev. Vsi so bili (sodeč po anketi) s tečajem zadovoljni, saj so si pridobili nekaj novih izkušenj, ki jih do sedaj niso imeli.
Moram pohvaliti predvsem dobro ekipo inštruktorjev brez katerih tega tečaja ne bi mogli izpeljati in pa tečajnike, ki so se med seboj dobro razumeli.
Skupaj smo splezali 58 smeri v Brani in Planjavi, tja do zgornje četrte težavnostne stopnje. Pokazalo se je, da tečajnikom manjka predvsem izkušenj v steni: kako zabiti klin, se orientirati v smeri in – biti čim hitrejši.
V imenu vseh inštruktorjev in tečajnikov bi se zahvalil osebju koče, ki so lepo skrbeli za nas in nas razvajali z dobro hrano, zahvala pa tudi PD Kamnik in Jožetu Klencu, ki je poskrbel za vso »logistiko.
Tečajniki: Danilo Pavšič (AO Idrija), Hana Hollan (AO Črnuče), Tomaž Ovsenik (AO Kranj), Janez Ciperle (AO Kranj), Maja Robič (AO Mojstrana), Anže Kovačič (AO Kranj), Manca Vižintin (AO Nova Gorica), Tomo Ceferin (AO Kranj), Uroš Resnik (AO Kamnik), Zvezdana Kosterov Jazbec (AO Kranj), Eva Cepec (AO Slovenj Gradec), Igor Đerić (AO Kranj), Igor Kremser (AO Ravne na Koroškem), Ana Sirk (AO TAM), Luka Podbrežnik (AO Kamnik), Peter Ljevar (AO Kranj), Luka Kranjc (AO Celje Matica), Luka Lindič (AO Celje Matica), Gašper Podobnik (AO Ljubljana – Matica), Roman Toplak (AO Grmada, Celje), Katja Bunc (AO Slovenska Bistrica), Saša Bobič (AO Ljubljana – Matica), Metka Nusdorfer Vuksanovič (AO Nova Gorica).
Inštruktorji: Milenko Arnejšek – Prle (AO Škofja Loka), Matej Bizjak (AO Idrija), Aljoša Brlogar (AO Kranj), Mišo Dačič (AO Kranj), Senad Halilovič (AO Mojstrana), Iztok Ivakič (AO Grmada, Celje), Simon Kurinčič (AO Idrija), Miha Marenče (AO Kranj), Bojan Pollak – Bojč (AO Kamnik), Matjaž Šerkezi (AO Kamnik), Žiga Šter (AO Kranj), Boštjan Zupan (AO Kranj).
Matjaž Šerkezi, vodja tečaja