Če bi bile severne alpske stene živi osebki, bi dejali, da so “videle” že marsikaj. Morda tako kot najbolj pristen alpinist in častilec teh sten “naš Joža“, ki je zavrnil (pre)lepo dekle, ki ga je hotela imeti v severni steni.
Če zapišemo če še enkrat (več), so te znamenite senčne stene (v njihovem zadnjem kratkem obdobju) “videle” precej “pajkov,” ki so bolj ali manj (ne)uspešno, (z veliko tragedij) plezali po njih. V zadnjem času je moderno tudi, da se ti “pajki” ne dotikajo direktno njihove mrzle skale in stene, ampak preko jeklenih konic. To, kar so si pa privoščili švicarski gorski vodniki, (znani) firmi Mammut in Ikea v znameniti severni steni Eigerja, pa je neka (ne povsem) nova dimenzija reklamiranja dela “od doma,” v tem primeru s (ali pa iz) stene. Pisarna modernih alpinistov in plezalcev pač ne zahteva več mize in pisal, dovolj sta slikca ali dve in prav toliko besed, ki jih na drobnem ekrančku pošljejo v svet.
Zakaj neki Ikea ni poleg mize dostavila še postelje, da bi jo pripeli v steno? Seveda, tudi Švicarji in Skandinavci so častilci našega Joža in vedo, da vse pa res ne sodi ne v steno ne pod njo …
Uf, kakšno bi jim zabrusil Joža, če je že gospodu Jalnu take napel! Res škoda, da takih alpinistov ne delajo več!
