Dnevnik 12. avgust 1998
Gondolsko žičnico na Veliko planino naj bi ustavilo nihanje napetosti električne energije
Kaj bi v nihalki brez Petra
Sprevodnika v nihalni kabini so njegovi sotrpini zvečer pričakali z bučnim ploskanjem
KAMNIK, 12. – Rudi Meršak, v.d. direktorja podjetja Velika planina – Zakladi narave, je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da človeški dejavnik ni bil vzrok za nedeljsko nenadno ustavitev nihalke. Zavoro gondolske žičnice je po mnenju posebne komisije, ki je prišla na kraj dogodka, sprožilo nihanje električne napetosti. Rudi Meršak je tudi opozoril, da reševanje ljudi iz kabine na način, ki so ga uporabili, ne bi bilo potrebno, če bi jim zakonodaja dovolila najprej odpraviti tehnične težave.
»Pred dvema mesecema smo Elektro Slovenije obvestili, da v transformatorski postaji prihaja do nihanj električne napetosti. Dva njihova strokovnjaka sta si vse skupaj ogledala in ocenila, da prihaja do površinskega preboja na skozniku transformatorja. Ta del smo takoj naročili v tujini, a ga še nismo dobili. Menimo, da je to eden glavnih razlogov za nihanje napetosti električne energije, kar je verjetno sprožilo zavoro na gondoli. Stoodstotno sicer ni mogoče zagotoviti, da z menjavo skoznika teh težav ne bo več, a bomo vseeeno skušali dokazati, da Eles pri tem ni ravnal dovolj odgovorno,« je povedal Rudi Meršak.
Kdo gre prvi?
Rudi Meršak je tudi povedal, da je za to, da se je vse srečno izšlo, najbolj zaslužen Peter Ambrož, ki je bil ves dan v kabini s še 34 potniki. »Ko smo se ustavili, je zavladala panika, a sem ljudi skušal pomiriti s pojasnilom, da smo vsi v enakem položaju. Pripovedoval sem jim šale, splezal sem tudi na streho, da so imeli več prostora, in jim od tam prepeval. Kljub temu da je bil z nami en srčni bolnik, ena oseba z astmo in da se jih je polovica prvič peljala z gondolo, se je vse srečno razpletlo. Največ težav je bilo takrat, ko se je začela reševalna akcija, saj so se vsi bali spuščanja po vrvi. Delo mi je precej olajšala 19-letna Klavdija Šibila, ki se je sama javila, da se bo spustila prva. Ko je bil ta led prebit, je šlo veliko lažje. Ljudem v kabini sem obljubil, da bom vsakemu dal za pivo, ko bomo spodaj. Ob 21. uri, ko sem se z gondolo pripeljal na spodnjo postajo, me je tam čakalo okoli 20 sotrpinov. Najprej so me bučno pozdravili, nato pa smo zavili na pivo, kot sem jim bil obljubil,« nam je pripovedoval Peter, Rajko Spruk, ki je bil sprevodnik v kabini brez potnikov, pa je dodal: »Še sreča, da je bil Peter v kabini, kajti vprašanje je, če bi kateri od mlajših sodelavcev znal tako izjemno pomiriti ljudi, kot jih je on.«
Kot smo že poročali, se je gondola na Veliko planino samodejno ustavila v nedeljo ob 8.34, zaradi močnega nihanja kabine pa se je pri tem vlečna vrv ovila okoli nosilne, zato gondole niso mogli več pognati. Po Meršakovem mnenju so svoje k temu prispevale tudi vremenske razmere, kajti pri visokih temperaturah kovinski deli doživljajo spremembe, ta dan pa je bilo na Veliki planini tudi izjemno veliko najrazličnejših prireditev in je bil odjem električne energije precej večji kot sicer. Poudaril je tudi, da reševanje ljudi na način, ki so ga uporabili, ne bi bilo potrebno, če bi jim zakonodaja dopuščala, da bi odpravili tehnično okvaro. S potegom nihalke bi lahko toliko nategnili vlečno vrv, da bi se odvila. Kot je pojasnil Gorazd Bedrač, vodja za področje žičnic pri ministrstvu za promet in zveze, pa bi se lahko v tem primeru vlečna vrv užlebila v nosilno, jo prerezala in kabina bi zgrmela na tla. Zaradi tega je po njegovem ta varovalka v zakonu potrebna.
V včerajšnjem Dnevniku smo tudi zapisali mnenje inšpektorja za žičnice Zlatka Bahovca, češ da je pri reševanju ljudi iz gondole šepalo zlasti obveščanje. Ker so pikre letele tudi na račun regijskega centra za obveščanje v Ljubljani, smo jih povprašali o tem. »Naš center je bil o dogodku obveščen ob 10.23 (skoraj dve uri po ustavitvi gondole, o.p.), zato je operativni delavec, ki je bil takrat v službi, ukrepal, kot je za takšne primere določeno. V približno 20 minutah so bile o dogodku obveščene vse pristojne službe, zato je pripomba inž. Bahovca, da so bili reševalci iz našega centra prepozno obveščeni, neumestna. Je pa treba ob tej priložnosti opozoriti tudi na to, da smo operativni delavci v centru za obveščanje zelo obremenjeni, največkrat delamo pod velikimi stresi, saj je klicev vedno več. Na dan jih imamo tudi po 300, zato bi morala v vsaki izmeni delati vsaj dva,« je povedal Igor Merkun.
Dušan Polajnar, načelnik Gorske reševalne službe (GRS), katere člani so posredovali na Veliki planini, pa je pojasnil, da je reševanje iz gondol v pristojnosti upravljalca žičnic, ki se mora odločiti, ali bo pri tem sodeloval z GRS ali pa bo uporabil svoje reševalce. Dodal je še, da se je pri nas prvič zgodilo, da so s takšne višine (skoraj 200 metrov) reševali toliko ljudi, glede na to, da je bilo v gondoli ob sprevodniku 34 potnikov, pa je reševanje potekalo počasi, saj lahko v eni uri spravijo v dolino največ šest ljudi. »Pred približno dvema mesecema smo se v podkomisiji za tehniko in vzgojo pogovarjali o tem, da ima vsaka gondola svoje specifičnosti, zato bi se morali za reševanje pripravljati za vsako posebej,« je še menil.
Reševalci so tudi povedali, da so se odpravili reševat takoj, ko so jih za to zaprosili (to je bilo po 10. uri), zato se vsiljuje vprašanje, kdo je zamudil z obveščanjem. Iz pogovora z Rudijem Meršakom smo izvedeli, da je na kamniško policijo prvič poklical okrog 9.30, in ker dežurni policist ni vedel, na kateri številki je na voljo helikopterska pomoč, so mu to številko nato posredovali na 113 (policija). Morda ne bi bilo odveč, če bi imeli na vseh žičniških postajah na veliko izpisano številko 112, torej številko centra za obveščanje, ki je pristojen, da ukrepa v takih primerih!
TATJANA PIHLAR
