Himalajski trad (D!, 50–60°) – prvenstveni vzpon v čistem alpskem slogu – Nives Meroi (Italija), Romano Benet (Slovenija), Peter Hámor (Slovaška)
Poročilo
Bazni tabor so postavili 11. aprila na nadmorski višini 5100 metrov na terasi ledenika Yalung, neposredno pod zahodno steno Kabruja. Vreme ni bilo idealno. Sneženje in veter sta se izmenjevala v neenakomernih intervalih, zato so morali 19. aprila na višini 6000 metrov prekiniti prvi poskus in se vrniti v bazni tabor.
Po obdobju slabega vremena so se 2. maja ponovno odpravili na pot. Skozi neprijeten odsek, poln skritih razpok in nevarnih serakov, jim je uspelo priti do višine približno 6300 metrov, kjer so našli relativno varno mesto za šotor.
Drugi bivak je bil kratek. Zbudili so se ob pol enih in 4. maja ob treh zjutraj so se odpravili na vrh. Vitorjeva (Vitor Baia) vremenska napoved je bila optimistična in noč je bila, čeprav zelo mrzla, res mirna. Sneg, ki je zapadel v preteklih desetih dneh, je bil neprijeten in nevaren. Sončni vzhod jih je ujel tik pod grebenom, ki povezuje Talung in Kabru. Tu je bil teren nekoliko položnejši, a še vedno zelo nevaren zaradi plazovnega območja in ogromnih opasti. Uspelo jim je varno preplezati greben in zadnje strme skalne in ledne odseke tik pod vrhom. Ob 17. uri pa so vsi trije končno stali na 7412 metrov visokem vrhu Kabruja.
Naredili so nekaj fotografij z vrha in skoraj takoj začeli sestopati. Sprva so bile njihove sledi še jasno vidne, zato so spust nadaljevali brez večjih težav tudi po temi. Težave so se pojavile šele na koncu, ko so težko našli svoj šotor in je bilo jasno, da morebitno bivakiranje v teh razmerah zagotovo ne bo brez posledic. Na koncu se je vse dobro izteklo in ob 23.00 so si končno lahko oddahnili, se malo ogreli in okrepčali v udobju šotora na višini 6300 metrov. Naslednji dan so nadaljevali spust do baznega tabora.
Prvi vzpon v zahodni steni Kabruja je bil opravljen v lahkem slogu, z lastno močjo, brez uporabe fiksnih vrvi, dodatnega kisika, postavljanja višinskih taborov ali uporabe helikopterja. V njihovi smeri ni ostalo nič razen nekaj bambusovih palic. Zato so se odločili, da bodo smer poimenovali Himalajski trad*. To je lepa in logična linija, vendar je za uspešen vzpon potrebno nekaj sreče, saj je v slabih snežnih razmerah lahko zelo nevarna.
*Tradicionalno plezanje (ali trad climbing) je (pod)vrsta prostega plezanja v naravnem (skalnem) okolju. Plezalec, ki pleza naprej namešča varovalne elemente, ko vodilni plezalec zaključi smer, drugi v navezi nato odstrani to varovanje, ko pleza za njim …
