Pionir katalonskega alpinizma, človek velikih sten in velikih idej
V 93. letu starosti je umrl Josep Manuel Anglada Nieto (* 5. avgust 1933 † 24. april 2026), ena najpomembnejših osebnosti katalonskega in evropskega alpinizma 20. stoletja.
Njegova življenjska pot je bila prežeta z gorami: od prvih smeri v Montserratu do velikih sten Alp, od pionirskih odprav v Ande in na Grenlandijo do zgodovinske vloge pri prvih katalonskih poskusih na osemtisočakih.
Anglada je bil priča in soustvarjalec zgodovine alpinizma, človek, ki je v 50. in 60. letih pomagal oblikovati sodobno katalonsko plezanje, in alpinist, ki je s svojim slogom, etiko in predanostjo vplival na generacije.
V 50. in 60. letih je splezal ali soustvaril smeri, ki so danes klasike: Aeri (Montserrat) – ena najpomembnejših sten katalonskega plezanja, Bagasses (Terradets) – smer, ki je postala referenca za generacije, Calderer (Pedraforca) – takrat najdaljša in najtežja smer v Španiji, Cavall Bernat – ena najbolj emblematičnih katalonskih skalnih igel.
Med letoma 1957 in 1959 je Anglada opravil tri ključna potovanja v Dolomite.
V tem obdobju je: ponovil Comici–Dimai (Velika Cina), preplezal Spigolo Giallo (Mala Cina), ponovil smeri; Cassin–Ratti, Carlesso–Menti, Hasse–Brandler, Buhl, Tissi, opravil 3. ponovitev smeri Jean Couzy na Cima Ovest — takrat najtežje smeri Dolomitov.
Alpe: Eiger, Walker, Grandes Jorasses
1964 – prva španska ponovitev severne stene Eigerja (z Jordi Ponsom)
1967 – prva španska ponovitev Walkerjevega stebra na Grandes Jorasses
ponovitve Bonattijevega stebra na Druju, Sentinelle Rouge, Brenva Spur
Andi, Grenlandija, Himalaja: duh raziskovanja
1961 – Huascarán Sur (6768 m). Prva absolutna ponovitev severovzhodnega grebena — eden najpomembnejših vzponov v Peruju.
1963 – Siula Grande (Peru). Direttissima na goro, ki bo desetletja kasneje zaslovela zaradi zgodbe Simpsona in Yatesa.
1963 – Yosemite. Vzpon po vzhodnem grebenu El Capitana skupaj z Royalom Robbinsom in TM Herbertom — srečanje dveh svetov.
1969 – Hindukuš. Pristop na Istor-o-Nal (7389 m) — prvi španski sedemtisočak.
1974 – Annapurna Este (8026 m). Skupaj z Jordijem Ponsom in Emilijem Civísom je dosegel prvi katalonski in prvi španski osemtisočak. 29. aprila ob 21. uri so stali na vrhu — zgodovinski trenutek.
Anglada je plezal smeri tudi v poznih letih:
2005 – Màgicus (Canalda), odprta pri 71 letih
2014 – ponovitev Anglada–Guillamón (Bagasses) pri 81 letih
Njegova vztrajnost je bila legendarna.
Anglada ni bil le plezalec. Bil je učitelj, pisec, predavatelj in glasnik alpinistične etike. V času, ko je alpinizem prehajal iz herojske v sodobno dobo, je poudarjal: pomen sloga, spoštovanje okolja, odgovornost do gorske kulture in nujnost izobraževanja mladih.
Njegovi članki, knjige in predavanja so oblikovali več generacij katalonskih plezalcev, med njimi tudi tiste, ki so kasneje postali svetovno znani.
Leta 2017 je skupaj z dolgoletnim prijateljem in soplezalcem Jordijem Ponsom prejel zlato odlikovanje FEEC. Leta 2025 mu je Generalitat de Catalunya podelila Creu de Sant Jordi, najvišje civilno priznanje Katalonije, za življenjsko delo in prispevek k razvoju alpinizma. Leta 2024 je sodeloval pri praznovanju 50-letnice prvega katalonskega osemtisočaka, še enkrat obkrožen z generacijo, ki jo je pomagal oblikovati.
Josep Manuel Anglada je bil pionir, raziskovalec, vizionar in učitelj. Njegova zapuščina presega smeri in vrhove — je del identitete katalonskega alpinizma in širše evropske gorske kulture. Njegove besede, zapisane v enem izmed intervjujev, danes zvenijo kot oporoka: »L’alpinisme no és només pujar muntanyes. És una manera de viure.« (»Alpinizem ni le vzpenjanje na gore. Je način življenja.«)
