alpinist, cineast in svobodni duh francoskega alpinizma
V zgodovini francoskega alpinizma je nekaj imen, ki jih pozna ves svet: Bonatti, Desmaison, Profit, Bérhault, Boivin. A med temi velikani obstaja še ena figura, manj izpostavljena, a nič manj izjemna: Jean Afanassieff (1953–2015).
Alpinist ruskega rodu, rojen v Parizu, odrasel med granitnimi stolpi Chamonixa, in kasneje eden najizvirnejših filmskih ustvarjalcev gorskega sveta.
Njegovo življenje je bilo preplet drznih solo vzponov, pionirskih odprav, filmskih ekspedicij in tistega neulovljivega duha svobode, ki je zaznamoval generacijo po maju ’68. Bil je človek, ki je na Everestu pri 8848 metrih morda prižgal Gitano, in človek, ki je znal z enako lahkoto držati cepin kot 16‑milimetrsko kamero.
Ruske korenine, pariško otroštvo in prve skale v Fontainebleau
Jean Afanassieff se je rodil 17. februarja 1953 v Parizu v družini ruskih emigrantov. Njegov ded je pobegnil s Krima leta 1917, pred revolucijo, oče pa je bil inženir in navdušen alpinist. Jean je odraščal med dvema kulturama: francosko odprtostjo in rusko melanholijo, ki jo je kasneje prelil v svoje filme.
Plezanje je odkril kot najstnik v gozdu Fontainebleau, kjer je z družino preživljal vikende. Pri 14 letih so ga starši vpisali v Club Alpin Français, pri 16 je že plezal v Alpah, pri 18 pa se je preselil v Chamonix — v središče evropskega alpinizma.
Tam je začel obdobje drznih solo vzponov, ki so ga zaznamovali za vse življenje. Med njegovimi zgodnjimi podvigi so: severna stena Grandes Jorasses (Crozova smer), severna stena Les Droites (Couzyjeva), Aiguille Verte, Steber Tournier na Aiguille du Midi.
Kasneje je zapisal: »Iskali smo svobodo, tisto absolutno, ki jo najdeš le na neznanih poteh. Preživel sem predvsem zaradi sreče.«
Mladi vodnik, ki je rušil tradicijo
Pri dvajsetih je postal gorski vodnik — eden najmlajših v Chamonixu. Dve leti pozneje je skupaj s Patrickom Cordierjem ter bratoma Bodin ustanovil Association Indépendante des Guides du Mont Blanc, prvo alternativo tradicionalni Compagnie des Guides.
To je bil upor proti monopolu, proti togosti sistema — značilno za Afanassieffa, ki je vedno iskal nove poti.
Mont Ross in Kergueleni – »zadnja francoska deviška gora«
Leta 1975 je z ekipo (Cordier, Bodin, Ducroz) opravil prvi vzpon na Mont Ross v Kerguelenih, enem najbolj odročnih krajev na planetu, skoraj na robu Antarktike. Francoski mediji so vzpon razglasili za »osvojitev zadnje nepreplezane francoske gore«.
To je bil začetek njegovega svetovnega pohoda.
Everest 1978 – prvi Francoz na vrhu in smučanje z 8.300 metrov
oktobra 1978 je francoska odprava dosegla vrh Everesta. Na vrhu so stali: Pierre Mazeaud, Nicolas Jaeger, Kurt Diemberger (Avstrijec), Jean Afanassieff, star komaj 25 let.
Afanassieff je bil prvi Francoz, ki je stopil na vrh.
Z Jaegerjem sta nato opravila prvi smučarski spust z višine nad 8.000 metri, od 8.300 do 6.700 metrov — pionirski podvig, ki je napovedal kasnejše integralne spuste Kammerlanderja, Karničarja.
Legenda pravi, da je na vrhu prižgal cigareto. Morda res. Vsekakor pa je bil to trenutek, ki ga je zaznamoval za vse življenje.
Patagonija, Himalaja, K2 – alpinist svetovnega formata
Po Everestu je sledilo obdobje velikih odprav:
Fitz Roy (1979) – nova smer na severozahodni steni z Abertom, Fabrom in bratom Michelom.
Broad Peak (1983) – uspešen vzpon z Andyjem Parkinom, Alanom Rousom in Rogerjem Baxter-Jonesom.
K2 (1983) – poskus direktne smeri na južni steni z Dougom Scottom in ekipo.
Nanga Parbat (1982) – poskus na jugovzhodnem stebru.
Štiri odprave na Everest (kot plezalec in snemalec).
Afanassieff je bil vsestranski: tehnično močan, vzdržljiv, iznajdljiv in izjemno miren v težkih razmerah.
Od alpinista do cineasta – človek, ki je gore znal posneti od znotraj
Že na odpravah je nosil kamero. Bil je eden prvih, ki je sam snemal med vzponi, kar je njegovim filmom dalo izjemno avtentičnost.
Njegov prehod v dokumentarno ustvarjanje je bil naraven: gore je poznal od znotraj, ljudi je znal poslušati, zgodbe je znal najti.
Posnel je več kot 50 filmov, med njimi portrete: Lynn Hill (La Maîtresse du Vide), Garyja Hemminga, Georgesa Livanosa, Guida Magnona, Erica Escoffierja, Jean-Marca Boivina.
Njegovi filmi so bili nagrajeni na festivalih v Trentu, Banffu, San Sebastianu, Les Diablerets, Tellurideu, Autransu in drugod.
Bil je eden redkih alpinistov, ki je postal profesionalni režiser — ne le snemalec odprav, temveč avtor z izrazitim slogom.
Rusija, Luna, Aralsko jezero – širina, ki presega gore
Njegova radovednost ga je vodila daleč onkraj alpinizma. Posnel je: Tank sur la Lune – zgodbo o sovjetskem Lunokhodu, Peuples de la steppe et de la taïga, Aral, mer de la soif – pretresljiv film o izginjanju Aralskega jezera, Le destin du Koursk – o potopu jedrske podmornice Kursk.
Njegovo poznavanje ruščine mu je omogočilo dostop do ljudi in krajev, ki jih zahodni režiserji niso mogli doseči.
Priznanja in zadnja leta
Za vzpon na Everest je prejel Ordre national du Mérite (1978).
Za filmsko delo je bil leta 2003 imenovan za Chevalier de la Légion d’Honneur.
Umrl je 10. januarja 2015 v Parizu, star 61 let.
Na pogrebu v Chamonixu so se mu poklonili Mazeaud, Doug Scott, Catherine Destivelle, številne vodniške generacije in prijatelji iz vsega sveta. »Ko sem videl njegovo ime, sem vedel, da bom izvedel nekaj izjemnega.«
Najlepši poklon mu je zapisal Emilio Previtali: »Ime Afanassieff je bilo kot obljuba. Ko sem ga videl, sem vedel, da bom izvedel nekaj izjemnega, nekaj novega, nekaj revolucionarnega. Če bi moral izbrati nekoga, ki bi mu želel biti podoben — kot alpinist, kot smučar, kot avtor — bi izbral njega.«
Zaključek: človek, ki je živel več življenj
Jean Afanassieff je bil: eden najboljših francoskih alpinistov svoje generacije, pionir solo vzponov v Alpah, prvi Francoz na Everestu, eden prvih, ki je smučal z višine nad 8.000 metri,
režiser z več kot 50 filmi, popotnik, ki je razumel Rusijo, Himalajo, Patagonijo in Antarktiko, človek, ki je gore znal gledati z očmi umetnika.
Ni postal svetovna zvezda kot nekateri njegovi sodobniki. A tisti, ki poznajo njegovo delo, vedo, da je bil eden najbolj izvirnih, svobodnih in navdihujočih likov v zgodovini alpinizma.
