Glas, 12. september 1978
Bohinj — Na osrednji proslavi 200. obletnice prvega pristopa na Triglav sva se srečala, vendar to ni bilo najino prvo snidenje, saj sva se pogosto videvala še posebno v Trenti, na katero je izredno navezan.
Jaka Čop je bil to nedeljo izredno dobre volje kljub zaposlenosti z obiskovalci njegove razstave fotografij. Vprašanja so deževala in težko je bilo odgovoriti vsem. Obiskovalci so kazali za njegove fotografije izredno zanimanje.
Jaka praznuje letos tudi 50. obletnico aktivnega udejstvovanja s fotografijo. Jaka je bil ponosen na jubilej Triglava in vesel, da je tudi bohinjska razstava vzbudila tolikšno zanimanje. Pred tem je že razstavljal na Jesenicah, v Radovljici, na Javorniku, pred tem že enkrat v Bohinju in na Bledu. Se posebej velja omeniti njegove fotografije Ajdovske žene v steni Prisojnika, Vršič v megli, Velika Mojstrovka v snegu, Viharnik v podobi jelenove glave z rogovjem in nazadnje Obraz Triglava, posnet iz Trente, Vrat in Bohinja. Vsaka fotografija je nekaj svojstvenega in nič čudnega ni, če je to nedeljo v Bohinju videlo njegovo razstavo nad 1000 ljudi…
Ker sem hotel zvedeti o Jaku Čopu še več, sem ga obiskal na njegovem domu na Rodinah med Žirovnico in Begunjami. Ni ga bilo težko, najti. Njegov dom krasi rastlinje, doma v naših gorah. Jaka Čop ima še veliko načrtov. Ravno pripravljal se je da razstavo v Velenju, nato pa so ga povabili še v Kamnik, Kranj, Tržič, Maribor, Sarajevo in Valjevo, ki je pobrateno z Jesenicami in bo razstava stkala še trdnejše bratske vezi tudi med planinci. Dobro so poznane Čopove knjige s planinskimi fotografijami. Svet med vrhovi je bil izdan v 10.000 izvodih, od katerih jih je bilo 2000 tiskanih v angleščini. Tudi knjiga Raj pod Triglavom je prevedena v angleščino in nemščino. Izredno dobro je bila sprejeta tudi zadnja knjiga Viharniki. Na vprašanje, kolikšen honorar je prejel za te knjige, odgovarja z nasmehom in pristavlja, da je bil verjetno iztržek pošte večji od njegovega in da je tudi na svoje fotografije, uporabljene pri opremi najrazličnejših drugih publikacij, že pozabil.
Jaka Čop ima obilo načrtov. Čakajo ga številne razstave, za katere ima pripravljenih okrog 150 fotografij predgorja Julijcev in Karavank, s katerimi namerava obiskati tudi naše zamejske planince v Gorici in v Celovcu. Eno od svojih naslednjih knjig bo posvetil izključno Trenti, ki je eden najlepših predelov Julijcev, v njej pa bo govora o železarstvu, gozdarstvu, planšarstvu, rastlinju, živalih in zgodovini nasploh. Tudi gradivo o stogovih-slovenskih kozolcih ima že zbrano.
Obiskovalec se mora vprašati, kje črpa Jaka Čop toliko volje in življenjske energije, od kod mu taka ljubezen do gora in domovine. Jaka odgovarja, da je oblezel že mnogo tujih gora, vendar nobene od njih z domačimi ne zamenja. 15. let star je bil prvič na Triglavu in to je zanj do danes največje doživetje. Kot kratkohlačnik je mesece in mesece preživel pri teti v Kadilnikovi koči na Golici in občudoval gore okrog sebe.
Kljub temu ostaja Jaka Čop skromen, prijazen in dober, vsakomur voljan nameniti dobro in vzpodbudno besedo.
V . Okršlar
