Slovenske novice 18. november 2004
Branka Hadalina, 37-letnika iz Stražišča pri Kranju, so iz policijskega helikopterja na območju med Konjem in Presedljajem včeraj pozno popoldne opazili mrtvega – Z območja Kamniških planin ga bodo v dolino prenesli danes
KAMNIŠKA BISTRICA, 17. NOVEMBRA
Foto: Mirko Kunšič
»Vsi upi, da bi od nedelje pogrešanega 37-letnega Branka Hadalina našli živega, so se ob pojemanju srede razblinili. Pilota helikopterja letalske policijske enote sta popoldne vzela v plovilo kamniškega zdravnika dr. Franceta Malešiča. Med preiskovanjem območja med Konjem in Presedljajem so opazili mrtvega Kranjčana. Očitno je prišlo do nesreče že v nedeljo, ko se je odpravil iz doline skozi Dolski graben do planine Dol. Od tam se je namenil v levo proti Rzeniku in naprej na Konja. Tam je prišlo do usodnega zdrsa. Padca ni preživel,« nam je z nočjo sporočil Janez Podjed, načelnik postaje GRS Kamnik.
Včeraj je žena pogrešanega dovolila objavo fotografije moža Branka, očeta sedemletnega sina. Danes popoldne se je ljubljanskemu Operativnokomunikacijskemu centru (113) oglasil planinec. Zatrdil je, da je prepoznal pogrešanega.
»Gorski reševalci smo za izginotje izvedeli šele v ponedeljek popoldne, ko so svojci sporočili, da so na parkirišču pod gondolsko postajo za Veliko planino opazili Brankovo vozilo. Kot veste, se iskanj pogrešanih lotevajo najprej policisti, ki so nas tudi zaprosili za sodelovanje. Že ponoči smo z nekaj reševalci pregledovali del poti nad Kamniško Bistrico. Iskanje smo nadaljevali v torek, ko smo ga iskali ves dan z 19 reševalci, v skupini sta bila tudi policista in vodniki več psov. Lotili smo se pregledovanja v skupinah. Že v torek so nam pomagali pri iskanju tudi piloti policijskega helikopterja, ki se zaradi še vedno močnega vetra niso mogli dvigniti na območje Konja in Presedljaja,« dodaja Podjed, ki je vodil letošnjo 27. akcijo.
Danes so kamniški gorniki odšli v več skupinah na šest poti, ki vodijo iz doline do planine Dol in naprej na Rzenik, Konja in Presedljaj. Več jih je odšlo tudi na druga območja, vendar vse do klica planinca, ki je v nedeljo zadnji govoril z Brankom, niso našli uporabnih sledi.
Zjutraj je bil v Kamniški Bistrici tudi tast pogrešanega, Marjan Kvas, ki je povedal, da ga je v nedeljo klicala hči in ga zaprosila za pomoč. Branko se je vedno, kot je obljubil, vrnil z gorskih pohodov domov.
Bil je eden izmed tistih tisočev, ki sami ubirajo pota v sredogorju in visokogorju. Eden od tistih, ki pri tem uživajo, Branko pa je bil tudi med prijatelji znan, da se je vedno držal označenih poti.
»Z ženo sva se vsedla v avto in se odpravila sama pregledovat parkirišča po Gorenjski. Nato nama je nekaj reklo, da sva se odpeljala še v Kamniško Bistrico in tam opoldne opazila iskano vozilo. V njem ni bilo nobenih sporočil, kam bi lahko šel. Bil pa je dobro pripravljen in opremljen za pohode v gore,« je pripovedoval zaskrbljeni tast.
Letos, ko ga je Branko povabil na Storžič, se je lahko prepričal, da je gornik res izvrstno pripravljen za vzpone. Planinec, ki je klical popoldne, je povedal, da se je srečal s pogrešanim v nedeljo, okrog 13. ure; povedal je, kako je bil oblečen, imel je rjavo kapo na glavi in pohodne palice. Srečala sta se na planini Rzenik. »Jaz sem šel le do prve jeklenice in se obrnil nazaj proti dolini. Močno je pihalo. On, Branko, pa je spraševal, kako se pride na Presedljaj. In se je odločil, da gre naprej,« je iskalcem povedal planinec.
Ker v nedeljo zaradi orkanskega vetra gondola ni vozila na Veliko Planino, se je Branko odpravil navzgor po Dolskem grabnu, na planini Dol pa navzgor, najprej do Rzenika in nato na Konja.
Za zahtevno označeno pot čez Konja na Presedljaj so najprimernejši kopni letni časi. Planinski vodnik Kamniško-Savinjskih Alp omenja tudi možnost, da se z vrha Konja lahko vrnemo po smeri vzpona do planine Dol. Očitno so razmere presenetile Branka na zasneženem grebenu.
V vodniku lahko tudi preberemo: »Na greben med Konjem in Presedljajem pa se pozimi ne podajte.«
Zaradi noči so akcijo prekinili. Kranjčana, ki je tako ljubil gore, bodo dolini vrnili jutri dopoldne.
Priden, marljiv
Stražiščani so danes dopoldne, ko se še ni zagotovo vedelo, a se je slutilo, kaj je usoda namenila Branku, povedali: »Še prav nikoli ni naredil plavega ponedeljka, on nikoli ne bi zamudil v službo.« Dela v Iskri in hvalijo ga kot pridnega in marljivega: »Poglejte, še v soboto je preštihal domači vrt.«
Izvemo, da je Branko od malega rad hodil v hribe, največ z očetom Jernejem, ki je v gorah nekoč doživel nesrečo. Poškodoval si je nogo, tako da se mu še zdaj pozna med hojo. Sicer pa so Hadalini Primorci iz okolice Cerknega. Mama Ana je bila domačinka: »Pred štirimi leti sta s sestro šli od maše, ko ju je napadel ropar. Torbico je Ani spulil in jo odrinil, da je padla in za posledicami poškodb čez nekaj dni umrla.«
Branka so, smo slišali v Stražišču, poznali od malega in ga cenili zaradi njegovega prijaznega značaja. Ni pohajkoval, sploh ni zahajal v gostilne, živel je skrbno in delovno, njegovo veselje je bila hoja v hribe. Včasih so šli vsi trije skupaj: on, žena Nevenka in njun zdaj sedemletni Mitja. »V nedeljo je odšel sam. Kruta usoda je hotela, da se ni vrnil.
Mirko Kunšič, Vladimir Jerman
