Slovenske novice, 29. december 2008
Med petkovim vzponom na srednji vrh Krna v Julijskih Alpah se je smrtno ponesrečil 47-letni Rado Dominko iz Bilj — Prekaljenemu in ustrezno opremljenemu alpinistu je zdrsnilo v zasneženi grapi med Maseljnikom in Batognico — Drsel in padal je približno tristo metrov po strmini — Do hudo poškodovanega je sestopil soplezalec Gregor Blažič in poklical pomoč — Takoj so se odzvali tolminski gorski reševalci in vojaški helikopter, vendar je Dominko med akcijo umrl zaradi poškodb glave
Foto: Odmevgora.com
Nova Gorica, 28. decembra: Na pokopališču v Biljah, razpotegnjenem naselju ob cesti Miren–Volčja Draga, so v nedeljo popoldne v družinski grob k zadnjemu počitku položili 47-letnega Rada Dominka, ki se je v petek smrtno ponesrečil pri vzponu po strmi in zasneženi grapi na srednjem vrhu Krna med Maseljnikom in Batognico. Med vzponom skupaj z Gregorjem Blažičem iz Deskel – tudi ta je član Planinskega društva Nova Gorica – je Dominku zdrsnilo in je obstal kar 300 metrov nižje s hudimi poškodbami na glavi in drugih delih telesa. Blažič je o prijateljevi nesreči obvestil gorsko reševalno službo in klicu na pomoč so se odzvali gorski reševalci iz Tolmina. Z brniškega letališča je poletel tudi helikopter Slovenske vojske. Žal vse to ni bilo dovolj: ponesrečeni je umrl med reševalno akcijo.
Dominko je kot avtomehanik delal v Italiji in ko se je zvečer vračal z dela k ženi in dvema hčerkama, je najraje ostal za domačim ognjiščem. Če ni šel v hribe ali gore, seveda, saj je bil navdušen in izkušen alpinist, za njim so bili številni zahtevni vzponi v domačih in tujih gorah. V njemu tako drag in domač gorski svet se je s kolegom odpravil tudi v petek, na praznični dan.
Izkušena in opremljena
Razmere za vzpon in plezanje na srednji vrh Krna med Maseljnikom in Batognico so bile po mnenju strokovnjakov razmeroma dobre. Sneg je bil trd, nevarnosti naleta plazine se na tem predelu ni bilo bati, podlaga pa tudi ni bila poledenela. Alpinista, ki sta se vzpenjala po grapi navzgor proti srednjemu vrhu Krna, sta bila izkušena, teren sta dobro poznala, poleg tega pa sta bila ustrezno opremljena za klasični zimski vzpon.
Toda prišel je trenutek nekaj pred deseto uro dopoldne, ki je na dan samostojnosti in enotnosti vzel Radovo življenje. »Bilo je precej hladno in vetrovno, a pravzaprav za izkušene gornike dokaj primerno za vzpon,« je povzemal Žarko Trušnovec, načelnik postaje GRS Tolmin. Po obvestilu, da se je na območju, ki ga pokrivajo njihovi reševalci, zgodila nesreča, je aktiviral vse razpoložljive reševalce, v akcijo se jih je vključilo kar sedemnajst.
»Ko se je zgodil zdrs plezalca, je njegov soplezalec, s katerim v času nesreče nista bila navezana, sporočil točne podatke o kraju nezgode na center za obveščanje, ti pa so jih posredovali nam.« Soplezalec Blažič se je takoj spustil več kot 200 metrov do Dominka, da bi ugotovil, ali lahko sam kaj pomaga pred prihodom reševalcev. »Poškodovani, ki je med padanjem dobil hude poškodbe glave in okončin, je bil takrat še pri življenju,« pove Trušnovec.
Veter oviral reševanje
Ker so reševalci izvedeli, da še obstaja nekaj upanja za nesrečnega Biljenca, ki je med drugim opravil zelo zahtevne vzpone v Peruju v Južni Ameriki, so se odločili za hiter dostop v dveh skupinah. Trušnovec je proti območju med vrhoma Batognice in Maseljnika, ki sta bila v prvi svetovni vojni tarči silovitih topniških obstreljevanj, usmeril četverico reševalcev iz kobariške skupine. Poslal je še poziv za pomoč iz zraka, zato se je na brniškem letališču dvignil helikopter Slovenske vojske, spotoma pobral zdravnika letalca Petra Najdenova iz postaje GRS Kranjska Gora in se usmeril proti krnskemu pogorju. Po klasični metodi reševanja je nekako v tem času na kraj nesreče pohitelo še nadaljnih deset gorskih reševalcev iz Tolmina.
»Veter na predelu Krna se je še okrepil, tako da helikopter ni mogel pristati v neposredni bližini ponesrečenega gornika. Akcija, ki je kljub hitrosti tekla zelo usklajeno, se je nadaljevala tako, da so reševalci ponesrečenega naložili v aki in opravili štiri spuste po sto metrov do kraja, kamor je lahko varno naletel helikopter. Ko nam je uspelo vzpostaviti stik med reševalci in helikopterjem, smo z vitlom ponesrečenega naložili v plovilo.« Žal pa se je akcija kljub izjemno hitremu posredovanju končala žalostno. Še preden se je helikopter usmeril proti bolnišnici, je Rado Dominko iz Bilj umrl zaradi hudih ran.
Boštjan Fon, Iztok Umer
* * *
Zdrsnil je v smrt
Primorske novice, 29. december 2008
V petek dopoldne ]e med vzponom po strmi grapi v Srednjem vrhu pri Batognici spodrsnilo 46-letnemu alpinistu iz Bilj. Po padcu je zdrsnil 300 metrov v globino, kjer je obležal in zaradi hudih poškodb umrl. Tolminski gorski reševalci, ki so odhiteli na pomoč, so imeli že tretje leto zaporedoma dan po božiču reševalno akcijo, letos celo dve.
V petek okoli 10. ure dopoldne se je 46-letni alpinist doma iz Bilj s prijateljem vzpenjal po grapi proti Srednjemu vrhu med Maslenikom in Batognico pod Krnom. V gore sta se alpinista odpravila z vso potrebno opremo, med vzponom pa nista bila v navezi. 46-letniku je pri tem zdrsnilo, zato je po strmi grapi čez skalne skoke padel okoli 300 metrov nižje na položnejše pobočje, kjer se je ustavil.
Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. Dežurna ekipa tolminskih gorskih reševalcev je bila o nesreči obveščena ob 10.24. Z vso potrebno opremo so se reševalci odpravili proti prizorišču nesreče, za pomoč pri reševanju pa so zaprosili tudi helikopter slovenske vojske.
Zaradi močnega vetra, ki je pihal v sunkih, reševanje s helikopterjem na kraju, ker je obležal alpinist, ni bilo mogoče. Reševalci so zato ponesrečenca z akijem spustili še 300 metrov nižje po pobočju, kjer so ga z elektromotornim vidom dvignili v helikopter in prepeljali v dolino.
Za tolminske gorske reševalce pa omenjenega dne dela še ni bilo konec. Nekaj minut po 20. uri so jih domačini iz Drežnice obvestili, da so v steni Krna opazili svetlobne signale. Reševalci so si v mrazu in temi na večer po božiču ponovno oprtali opremo za reševanje in odhiteli v nakazano smer. Pri sestopu iz smeri Korita so naleteli na tri alpiniste, ki so si med spuščanjem v dolino svetili s čelnimi svetilkami. “V zadnjih treh letih je bila na ta dan (26. decembra) vedno reševalna akcija. Tokrat sta bili celo dve,” je povedal Miljko Lesjakz gorske reševalne službe Tolmin.
Prazničnega miru tolminski gorski reševalci niso imeli niti v soboto, ko so nekaj minut pred poldnevom odhiteli reševat na pobočje Porezna. Tam si je 11-letna deklica poškodovala gleženj.
Za pomoč pri reševanju so zaprosili posadko policijskega helikopterja z dežurno ekipo nujne medicinske pomoči. Kmalu po klicu na pomoč so prileteli na kraj nesreče ter poškodovano deklico vkrcali v helikopter in jo prepeljali v bolnišnico na Jesenice.
“Ta je bilo letos že 64. reševanje tolminskih gorskih reševalcev,” je še dodal Lesjak.
TINA KODRE
