Slovenski alpinizem 2013
Ob koncu leta Komisija za alpinizem (KA) pri PZS pripravlja izbor najuspešnejših alpinistk in alpinistov v preteklem letu. Namen izbora je predvsem oceniti in ovrednotiti najkvalitetnejše alpinistične vzpone ter širši javnosti predstaviti najboljše alpinistične dosežke. V javnost pride veliko poročil in informacij o alpinističnih vzponih. Namen KA je, da z današnjo prireditvijo in izborom najuspešnejših alpinistov iz množice vzponov, opravljenih v 2013, izloči tiste, ki po kakovosti izstopajo. Vzponi nominirancev in nagrajencev so vzponi, ki predstavljajo večino najboljših slovenskih vzponov, opravljenih v letu 2013.
V sodelovanju s KA je tudi tokrat izbor najuspešnejših alpinistk in alpinistov opravila skupina izkušenih alpinistov različnih generacij, ki poznajo razmere v slovenskem in svetovnem alpinizmu. Izbor so opravili Andrej Štremfelj, Matej Kladnik, Milan Romih, Peter Mežnar, Tadej Debevec, Tanja Grmovšek, Tone Škarja, Urban Ažman in Urban Golob.
Glavni kriteriji za izbor so bili vrhunskost, prvenstvo, ideja in izbira cilja, drznost in avantura ter seveda način opravljenega vzpona. Strogo so dobili prednost vzponi, ki so odstopali od lanskega povprečja najboljših vzponov, ter vzponi resnično pravega alpinističnega značaja.
Izbrani najuspešnejši alpinisti so dobili prepričljivo večino glasov. Tudi letos so bili izbrani posamezniki, ki so z enim ali več vrhunskimi vzponi pomembneje zaznamovali preteklo leto. Tem alpinistom je bila podeljena nagrada za posebne dosežke v alpinizmu. Nekatere je predlagala in izbrala skupina za izbor, nekatere pa smo dodali na KA.
Letos bomo tudi prvič podelili nagrado za življenjsko delo na področju alpinizma.
Primerjava alpinističnih vzponov in njihova ocena je vedno težka ter nehvaležna naloga, tudi letos je bilo tako. Naš izbor ni absolutna resnica in upam, da se tega vsi zavedamo. Izbor je samo najboljši približek, za katerega smo se potrudili po najboljših močeh.
Za konec želim vsem nagrajencem in nominirancem, da bi presegli lanske dosežke in se vedno varno vrnili domov.
Načelnik KA Miha Habjan
Najuspešnejši alpinist – Luka Krajnc (AO PD Celje -Matica)
Luka Krajnc je eden najboljših slovenskih vrhunskih alpinistov nove generacije. Njegov vsakoletni seznam najtežjih smeri je izjemen. Na visoki ravni pleza tako skalne kot kombinirane smeri. Leto 2013 je začel odlično z novo težko smerjo na patagonski Fitz Roy, nadaljeval z velikimi alpskimi stenami, sezono pa končal z odpravo v Tibetu. Z zanimanjem bomo spremljali Lukovo alpinistično pot tudi v prihodnje.
– Patagonija, Fitz Roy, V stena, The real Kekec, 6c+, A2, 1300 m, 5 dni, 800 m, PRV.;
– Patagonija, Cerro Torre, JV greben, 7b, WI5, Al, 1200 m, 2 dni, 2. vzpon po odstranitvi večine svedrovcev;
– Dauphine, Rateau, Le empire des sons, M6, 550 m, NP/Flash, 14 h, 1. PP;
– Patagonija, S stolp Paine, Zuko traverse, 6b+, 650 m, 8 h, PRV.;
– Dauphine, La Meije, Z Couloir direct, M6, 800 m, NP/Flash, 12 h;
– Patagonija, El Mocho, Dulce de leche, 7a, 800 m, 9 h, PRV.;
– Vršac, Zaprti oddelek, VIII+/IX-, 900 m, 16 h, 300 m, PRV.;
– Dolomiti, Marmolada, Moderni časi, VIII-, 850 m, 14 h;
– Chamoniške igle, Freno + prečenje igel, V+, M, 2000 m, 2 dni;
– Himalaja, Ice Tooth, Severni ozebnik, 60°, 900 m, 2 dni.
Najuspešnejša alpinistka – Anastasija Davidova (AO PD Ljubljana – Matica)
Nastja Davidova je ena izmed najboljših slovenskih alpinistk zadnjega obdobja. Predvsem se posveča skalnemu plezanju, a ji ni tuje tudi zimsko – kombinirano – plezanje. Leta 2013 se je udeležila odprave v Patagonijo, kjer je opravila odličen vzpon na Fitz Roy, poleti nadaljevala s plezanjem doma in v Dolomitih, sezono pa kronala z odličnim prostim vzponom v Frenejskih stebrih. Nastja nadaljuje tradicijo visoke plezalne ravni slovenskega ženskega alpinizma.
– Fitz Roy, Afanassieff (Filo Noroeste), 6a+/A0, 1600 m, tretji ženski vzpon;
– Mermoz, Via Argentina, 6a+, 600 m;
– Mont Blanc, Freney face, »Bonington«, 7a+, 500 m+ 200 m, NP;
– Šite, Debela Berta, VIII+, 500 m, RP;
– Cima Ovest, »Cassin-Ratti«, 7a, 450 m, NP;
– Marmolada, »Schwalbenschwanz«, VI, 800 m, NP;
– Marmolada, Gogna, 7, 800 m, NP;
– Meisules dla Biesces, »Alfa e Omega«, VIII+/IX-, 200 m;
– Sass Pordoi, »4 giorni un’estate«, 7a, 600 m, NP;
– Aig. Croux, »Que cherches tu Jean-Marie«, 6c, 320 m, NP.
Najperspektivnejši alpinist – Martin Žumer (AO PD Radovljica)
Martin Žumer je predstavnik mlade generacije slovenskih perspektivnih alpinistov. Morda to ni naključje, saj prihaja iz AO Radovljica, od koder že po tradiciji prihajajo odlični alpinisti. V letu 2013 je bil eden redkih slovenskih alpinistov, ki je pozimi plezal v najvišjih stenah naših gora. Na visoki ravni je plezal tudi poleti, jeseni šel na odpravo v Tibet, sezono pa ponovno končal s klasično zimsko ponovitvijo v naših stenah.
– Triglav, Čopov steber, V+, A1, 1000 m, 19 h, ZP;
– Šite, JLA, M6, A1, 350 m, 2 dni, ZP;
– Debela peč, Lessi se vrača, VIII/VI, 500 m, 9h, 1. PP;
– Martuljek, Louis Cifer, M8-, 100 m, v vodstvu;
– Begunjska Vrtača, Vertigo world, M6, 400 m;
– Aniča Kuk, Rumeni strah, 7c, 200 m, v vodstvu;
– Petit Dru, Allain-Leinenger, VI, 800 m, 13 h;
– Tibet, Ice Tooth (6200 m), V steber, TD, V+, 900 m, 2 dni, PRV.;
– Šite, Herlec-Kočevar, M5+, 500 m, 9h, ZP;
– Martuljek, Mokre peči, Trije zbegani dnevi, M7, WI6, 100 m, v vodstvu.
Nagrade za posebne dosežke
Domen Kastelic (Akademski AO)
Domen Kastelic je v zadnjih letih močno dvignil raven svojih alpinističnih vzponov. Prav razveseljivo je, kako pogumno in premočrtno se loteva največjih alpskih sten. Tudi v letu 2013 je bilo tako. Po dobrih vzponih doma in v Alpah je sezono kronal z novo smerjo na nepalski šesttisočak.
– Nepal – Rolwaling, Kang Nachugo (6650 m), JZ stena, Monsoon, 75°, 1500 m, 17 h, PRV.;
– Les Drus, North Couloir, ED, VI/A1/5/M6, 850 m, 16 h;
– (Mali Koritniški Mangart, Gilberti, V+, 800 m) + (Šite, Belač-Zupan, V, 500 m) + (Prisojnik, Hudičev steber, V-, 500 m), povezovalni vzpon, 16 h od Belopeških jezer do Vršiča;
– Les Droites, Jackson, ED, V/5+/M5, 1000 m, vse v vodstvu, 9 h;
– Šite, Debela Berta, VIII+, 500 m, RP, 10 h;
– Bosconero, S stena, Futuro Incerto, VIII, 650 m, NP, 9 h.
Andrej Grmovšek (AO PD Kozjak iz Maribora)
Andrej Grmovšek je vsekakor eden najboljših skalnih plezalcev zadnjega obdobja. Njegov spisek vsakoletnih smeri je vedno znova osupljiv. V letu 2013 je začel sezono v Patagoniji, potem pa odlično nadaljeval skalno sezono, med drugim tudi s prvo ponovitvijo legendarne Korenine v Steni.
– Triglav, Korenina, VIII+, 1000 m, NP/oz. flash;
– Torre Norte (Paine), Zuko traverse, V 5.10+, 650 m, 8 h, PRV.;
– Predostenje Križevnika, Strela, IX-, R, 220 m, PRV.;
– Križevnik, Lepotna napaka, VIII, 23 0m, NP, PRV.;
– Marmolada, Millenium, IX+ (IX-), 160 m
– Meisules dla Biesces, Alfa e Omega, VIII+/IX-, 200 m;
– Vežica, Črna Mačka, VIII+, 250 m, NP.
Janez Svoljšak (AO PD Kranj)
Janez Svoljšak je predstavnik najmlajše generacije slovenskih perspektivnih alpinistov. Že v preteklih letih je opozoril nase, v letu 2013 pa je strmo dvignil svoj plezalni nivo in predvsem v poletni skalni sezoni nanizal serijo odličnih težkih prostih ponovitev. Sezono je dopolnil še z dobrimi rezultati v tekmovalnem lednem plezanju.
– Triglav, Jugov steber z Obrazom sfinge, XI/VII,V-/IV, 950 m, prvi v navezi, 12 h;
– Triglav, Na drugi strani časa s Čopovim stebrom, VIII/ VII,VI+/V, 1000 m, PP, 10 h;
– Ojstrica, Nejčeva smer, VII+, 500 m, NP, plezal kot prvi, 12 h, 3.P;
– Vežica, Črna mačka, VIII/VII, 200 m, NP, prvi v navezi, 2,5 h;
– Dolomiti, Sella towers (Meisules), Via Dolomiue, VIII/VI, 250 m, NP, 5 h;
– Vežica, Perčičev steber, VIII-/VI, 150 m, NP, plezala izmenično, 3 h;
– Šite, Steber, VIII-/VI, 500 m, NP, prvi v navezi, 8 h;
– Kogel, Amonit,VIII-/VII, 250 m , 7 ur;
– Marmolada, Moderni časi, VII+/VIII-, 850 m, NP, 12 h;
– Bad Gastein, Supervisior, WI6, 270 m, PP, 5 h;
– 3. mesto: svetovno mladinsko prvenstvo U22, Saas Grund, Švica;
– 8. mesto: tekma svetovnega pokala, Kirov 2013, Rusija (1. uvrstitev v finale na tekmah svetovnega pokala).
Luka Lindič (AO PD Celje – Matica)
Luka Lindič je predstavnik mlajše generacije novodobnih slovenskih alpinistov, ki vsako leto opravi serijo vrhunskih vzponov. Njegova motivacija in način, kako se loteva alpinizma, je lahko zgled marsikateremu slovenskemu in svetovnemu alpinistu. V letu 2013 se je posvetil predvsem jesenski himalajski odpravi ter v pripravljalnem obdobju nanizal serijo odličnih vzponov, med drugim tudi solo ponovitev Peturejskega grebena in prvo prosto ponovitev legendarne Korenine v Steni.
– Mont Blanc, Peuterey Integrale, 5c, M, 4500 m, 15,5 h, solo;
– Chamoniške igle, Freno + prečenje igel, V+, M, 2000 m, 2 dni;
– Tibet, Ice Tooth (6200 m), Vzhodni steber, TD, V+, 900 m, alpski slog, 2 dni, PRV.;
– Georges de la Biaysee, Biaysse ta culotte, D9, 180 m, NP/Flash, 4,5 h;
– Dolgi hrbet, Teranova + Spominska Saše Kamenjeva, M6, 90°, 750 m, NP/Flash, 11 h;
– Dauphine, Rateau, Le empire des sons, M6, 550 m, NP/Flash, 14 h, 1. PP;
– Dauphine, La Meije, Z Couloir direct, M6, 800 m, NP/Flash, 12 h;
– Ojstrica, Herletova, VI/IV-V, 450 m, 1 h, solo;
– Triglav, Korenina, VIII+/VII, NP/Flash, 19 h, 1.P;
– Petit Jorasses, Mon coeur espagnol, 7a, 750 m, NP/Flash, 8h.
Tadej Krišelj (AO PD Kamnik)
Tudi Tadej Krišelj je predstavnik mladih slovenskih perspektivnih alpinistov, ki že vrsto let opozarja nase z dobrimi vzponi. Leto 2013 je začel odlično v Patagoniji z novo smerjo na Fitz Roy, potem nadaljeval na visoki ravni s skalnim plezanjem doma, sezono pa končal na odpravi v Tibetu.
– Patagonija, Fitz Roy, V stena, The real Kekec, 6c+, A2, 1300 m (800 m prvenstvenih), 5 dni, PRV.;
– Patagonija, El Mocho, Dulce de leche, 7a, 800 m, 9 h, PRV.;
– Patagonija, Cerro Torre, JV greben, 7b, WI5, A1, 1200 m, 2 dni, 2. vzpon po odstranitvi večine svedrovcev;
– Vršac, Zaprti oddelek, VIII+/IX-, 900 m, 16 h, 300 m prvenstvene smeri;
– Vežica, Aksa, VII+, 200 m, 3 h, 1.PP;
– Vežica, Črna lepotica, VIII, 230 m, 4 h;
– Dolomiti, Marmolada, Moderni časi, VIII-, 850 m, 14 h;
– Himalaja, Ice tooth (6200 m), Severni ozebnik, 60°, 900 m, 2 dni.
Marko Prezelj (AO PD Kamnik) in Tomaž Jakofčič (Akademski AO)
Marko Prezelj in Tomaž Jakofčič sta vrhunska alpinista, ki že vrsto let plezata na zelo visoki ravni. V 2013 sta združila moči in z izostrenim občutkom za nove linije preplezala dve novi moderni prvenstveni smeri v severni triglavski steni. Tomaž je dvema s Triglava dodal še novo smer v Tofani Di Rozes.
– Triglav, Planinski grabež, VII+/VIII-, Al, 1000 m, PRV.;
– Triglav, Kaveljc, VIII-, 1000 m, PRV.;
– Tofana Di Rozes, Vidia, VIII+, 450 m, 9 h, PRV. (Tomaž Jakofčič).
Tina Di Batista (AO PD Ljubljana – Matica)
Tina Di Batista je ena najboljših vrhunskih alpinistk zadnjega obdobja. Njen seznam vsakoletnih vrhunskih vzponov je že dolgoletna stalnica. Leto 2013 je začela odlično v Patagoniji, kjer je ponovno splezala na Fitz Roy. Kljub poškodbi je poleti vseeno nanizala nekaj dobrih vzponov nad Chamonixem.
– Fitz Roy, Afanassieff (Filo Noroeste), 6a+/A0, 1600 m, tretji ženski vzpon;
– Mermoz, Via Argentina, 6a+, 600 m, 8 h;
– Red Pillar Aig. du Blatiere, L’eau Rance d’Arabie, TD+/6b+, 300 m, 6 h;
– Chandelle du Tacul, Bonatti-Tabou, TD+/6b+, 300 m, 5 h.
Nagrada za življenjsko delo na področju alpinizma – Tone Škarja
Tone Škarja se je leta 1956 včlanil v AO PD Kamnik in že kmalu so nastale smeri Humar-Škarja kot večen spomin hribovskega tovarištva in vrhunske naveze. Šest let kasneje se je Tone že lahko pohvalil s Trikotom v Dolgem hrbtu in Kamniško v Koglu. Slednja je s časom postala čista sedmica in danes, več kot pol stoletje kasneje, je le stopnja več še vedno vrhunski vzpon. V obdobju po vojni, ko je bil fokus družbe povsem drugje in je bilo potikanje po mejah Jugoslavije precej nevarno, so neuklonljivi kamniški alpinisti z njim na čelu kljubovali času in stanju družbe in tako je ostalo do danes.
Sledilo je vsaj pri Tonetu nekoliko spregledano obdobje odprav v Alpe, kjer je s sodobniki oral ledino prvih ponovitev najtežjih takratnih smeri. Največji uspehi so se izmaknili, ostalo pa je nekaj dobrih lednih in kombiniranih vzponov, ki bodo nekoč našli mesto med pionirskimi dejanji Slovencev na tem področju. Sledilo je obdobje odprav v najvišje gore. Najprej vajeniška odprava na Kavkaz, nato pa že Kangbačen, prvo res ambiciozno dejanje Slovencev v Himalaji. Makaluju je sledil Everest ’79 in Tone je po spletu okoliščin postal vodja in uspešno zaključil največji projekt slovenskega alpinizma z novo smerjo po zahodnem grebenu in vrhom. Temu uspehu gre zasluga, da imamo še danes kategorizacijo, ki je postavila temelje vsem kasnejšim izborom. Sledilo je obdobje Kangčendzenge, Tonetove največje ljubezni po domačih stenah. A z odpravo na Jalung Kang so se že izrisale meje klasičnim odpravam, s kasnejšima na Šišo Pangmo in ljubljeno Kangčendzengo pa so se postavljali temelji sodobnih odprav z več samostojnimi navezami. Da je usmeritev prava, so pokazali (pre)cenjeni zlati cepini, ki so sledili po tekočem traku.
Alpinisti z začetnih odprav so postali uspešni vodje odprav in samostojne naveze v alpskem stilu so vse manj potrebovale klasičnega vodjo. Po vodenju AO PD in GRS Kamnik ter KOTG PZS je, da bi čim bolj pomagal alpinizmu, ugriznil še v podpredsedništvo PZS, višje pa zaradi preveč poštene in direktne besede tako ali tako ni sodil. Tone je kot načelnik KOTG PZS do zadnjega ostal na strani himalajskih odprav in jim pomagal: finančno, organizacijsko ali z nasveti. Za tiste, ki menijo, da predolgo: alfa samca pač spodrine mlajši in močnejši, ko in če pride, godrnjanje črede vodje pač ne zanima, a so na koncu politično korektno skupaj z njim ukinili KOTG PZS. Pomagal je okrasiti še muzej ali dva, da dejanja naših alpinistov ne bi šla v pozabo.
Napisal je veliko knjig, predvsem o odpravah in svoji alpinistični poti. V njih brez slepomišenja, realistično in pronicljivo opisuje dogajanja na odpravah in ne zaide v solzavost in patetiko, ko mora vse prevečkrat opisovati krhkost človeškega bitja v preizkušnjah, ki jih prinese hlad in surovost najvišjih gora, ki pa so zanj neustavljivo privlačne in lepe. Knjige, pa tudi fotografske razstave, razkrivajo natančnega opazovalca, kritičnega, mestoma skoraj hladnega analitika, ki pa v našo deželo spretno, skoraj umetniško vpleta zgodbe z gora. Veliko alpinistov se močno istoveti s Tonetovimi idejami, posameznikom, ki mislijo, da so ga prerasli, je odveč in je pogosto tarča kritik. A Tone ostaja Tone, vodenje KOTG PZS je začel s fičom, končal ga je s komaj kaj boljšim avtom, čeprav bi mu kot direktorju ene najmočnejših panog v zgodovini Slovenije pripadala razkošna limuzina. Še vedno hodi na sestanke AO PD-ja in rad pomaga mladim. Sodobna komercializacija ter zgodbe belih ovratnikov mu ne ležijo, veliko raje prispeva novo sol v zakladnico idej za bodoče rodove. In če že nekaj časa vsi pravimo, da je alpinizem tudi šport in več kot šport, Tone ostaja eden redkih glasnikov pustolovščine in pionirstva, pronicljivosti in intelektualne ter močne skoraj filozofske misli v alpinizmu. To ga dela dostojnega naslednika predvojnih generacij alpinistov. Če so se številni ob njem in z njim bolje okoristili, pa se Tone še danes ponaša s svetlo in močno iskro v očeh, ko se omenjajo najvišje gore sveta.
To in še mnogo drugega mu je prineslo dve Bloudkovi nagradi in številna druga priznanja, zato je prav, da mu na koncu nekega obdobja priznanje izrečemo še stanovski kolegi.
Hvala in še na mnoge vzpone in pustolovščine, Tone.
Peter Mežnar
