Celjski tednik, 19. maj 1961
Ciril Debeljak
30.6.1960
Dopoldne sprehod po mestu. Zaklel sem se, da peš ne grem več. Na vsakem koraku se obešajo za rokav frkolini in prosijo balkšiš. Če si trdovraten, se ti vrže pod noge in poljubi čevelj.
Bombay je občutno cenejši od Delhija, prevladuje zahodna roba.
Popoldne kopanje na bazenu. Ocean je bil tokrat naježen, valovi so presegali valobran in udarjali v bazen. Kot izgleda nas čaka zanimiva vožnja.
Uljanik pride 4. v Bombay. Bojim se, da bo nekaj dni zasidran izven Luke, ker zaradi štrajka ob doku ni prostora. Zvečer nas je Dular povabil v restavracijo Bombay na specialiteto »tanduri okicken« (pečene piške na bombajski način). Kot po navadi dobro, vendar huda večerja.
Ob 10. v kino, ogled filma »Benhur«. Od sedaj naprej gledamo samo še filme te vsebine, ker dialogi niso važni.
Monsum je v polnem zaletu.
1.7.1960
Dopoldne je minilo brez presenečenj. Zvedeli smo pot naše ladje Uljanik, kar nas razočara. Odplujemo 8., stojimo pa v Adenu, Port Sudanu, Beyrutu, Latakiji, Trstu in od tam šele domov. Torej pravo križarjenje, kjer bomo sicer videli marsikaj novega, vožnja pa se bo zaradi tega zavlekla v avgust.
Popoldne smo odprli v skladišču zaboje, vzeli hrano in pripravili stvari za carino. Ob petih tiskovna konferenca na stanovanju generalnega konzula. K sreči ne znam angleško in sem imel pred novinarji mir. V zameno sem pridno segal po pladnjih in dobrotah, po sprejemu zopet v kino Eras na ogled filma »Yelow stone Kelly«, prisrčno indijanerko, kot nalašč za monsumsko vreme.
2.7.1960
Dolgčas, edino razvedrilo prepir s krotilcem kač, ki naj bi za 10 rupij spustil mungota na kobro. Hotel je predstaviti ples kobre v boj z mungotom pa poslati dva metra dolgo kačo druge vrste. Hoteli smo na vsak način videti v boju kobro, vendar so se pogajanja končala brez rezultata in kobra je ostala živa. Do jutri bo že popustil.
Zvečer ogled filma »Puškin hrib«. Precej mrtvih, v glavnem pa so minile tri ure, kar je glavni namen.
3.7.1960
Dopoldne predstava med kobro in mungom. Obe živali sta pokazali malo preveč prijateljstva in ostali lepo živi. Pozneje smo ugotovili, da sta bili obe živali brez zob, zato je tudi krotilec ostal brez plačila.
Popoldne zopet v bazenu pridno pada ploha za ploho in je velik del bombayskih ulic pod vodo.
4.7.1960
Ogled bombayske tržnice. Ogromna pokrita stavba je trgovski center, kjer lahko kupiš vse, kar premore Azija užitnega, od kanarčkov do žab. Trgovina se odvija s hrupom in vpitjem, beračenjem in barantanjem. Po kosilu vožnja do Indijskih vrat, skozi katera se je daleč na morju svetili napis Jugolinija z imenom naše ladje, ki na odprtem morju čaka na prostor v doku. Naš namen, da se vkrcamo na ladjo na odprtem morju, ni izvedljiv, ker zaradi močnih valov noben čoln ne more pristati ob njej.
Popoldne kopanje, kjer smo danes prvič za pol ure zagledali celo sonce.
Vkrcamo se čim zapelje Uljanik v dok, saj našim financam bije zadnja ura.
5.7.1960
Dolgočasen dan. Zvedeli smo žalostno novico, da ostane Uljanilk vsaj še štiri dni na sidru in bomo s tem ostali brez denarja za hotel. Zvečer povabljeni k Mijovičevim. Po dolgem času jemo fižol in klobase.
6.7.1960
Potepanje po mestu. Bombay postaja za nas internacija, kljub prizadevanju naših prijateljev, ki nam delajo kratek čas. V tem razpoloženju udari kot strela iz jasnega: Uljanik odpluje danes ob 3. popoldne. Pristane samo toliko, da nas vkrca, tovor za Bombay pa izloži v Adenu. Naenkrat dela čez glavo. Carina je še neurejena, naše obleke na likanju itd. Do enih je vse pripravljeno, Dularjeva nas prevaža do luke, kjer se začnejo ceremonije s carino. Ob zelo strogi prohibiciji, ki vlada v Bombayu priskoči na pomoč ladijska slivovka in whisky, tako so formalnosti kmalu opravljene. Ob treh smo na ladji, še prisrčno slovo, ob petih dvignemo sidro in na š težko pričakovani povratek postane stvarnost. Remorker nas obrne stroj zatuli s polno močjo in počasi izginja na obzorju Marine drive in Vrata Indije. Pred nami je 10.000 km.
(Konec)
