Velik delež vodnikov in JLA
Delo, 26. julij 1986
Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije je v delovni program vključila planinstvo že pred tremi leti
LJUBLJANA
Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije je pred tremi leti začela organizirati novo dejavnost – planinarjenje. Vemo, da so v tujih planinah invalidi redni obiskovalci, pri nas pa so se s planinarjenjem ukvarjali predvsem slepi in slabovidni.
V teh treh letih so invalidi z različnimi telesnimi poškodbami obiskali številne planine in vrhove, med njimi Stol, Grintovec, Brano, Storžič, dvakrat so bili na Triglavu… Organizatorji teh pohodov želijo dokazati invalidom in drugim, da so planine ob primerni telesni pripravljenosti in organizaciji dostopne tudi telesno prizadetim. V teh treh letih se je oblikovala skupina 15 do 20 planincev invalidov, ki se redno udeležujejo skupnih pohodov; nabrali so skoraj 30 žigov Slovenske transverzale, poleg tega pa se pogosto tudi samo odpravijo na lažje ture.
Organizator teh pohodov posveča posebno skrb telesni pripravljenosti in varnosti udeležencev. Telesna pripravljenost je izredno dobra, invalidi opravijo posamezne ture v času, ki je predviden za povprečne planince, čeprav so med njimi tudi taki z amputacijo noge, ki vso pot opravijo z berglami.
Za varnost invalidov v hribih skrbijo izkušeni gorski vodniki. Peter Janežič, Boris Kofol, Stane Belak, Franc Anžin, Rafko Vodišek, Tone Sazonov, Martin Gričar, Vlado Šlamberger in Jure Senegačnik so redni spremljevalci invalidov v gorah. Pri izvedbi pohodov na Triglav pa veliko pomaga enota polkovnika Špira Nikovića iz Kranja.
Iz programa letošnjih pohodov velja posebno omeniti pohod na Jalovec, ki so ga invalidi opravili 19. in 20. julija. V soboto zjutraj so štartali z Vršiča in v štirih urah opravili pot do zavetišča pod Špičkom. Neprijazno, megleno in vetrovno vreme ni dopuščalo vzpona na Jalovec, zato je bilo potrebno počakati naslednjega dne.
V nedeljo so bile vremenske razmere nekaj boljše. še vedno pa je pihal dokaj močan veter, vrhovi pa so bili zaviti v meglo. Ob pol šestih je skupina 12 udeležencev pod vodstvom Belaka in Kofola krenila v z meglo ovite strmine Ozebnika. V skupini so bili trije amputiranci nog. V vetru, megli in temperaturi le nekaj stopinj nad ničlo je prva skupina v treh urah že stala na vrhu Jalovca. Žal megla ni omogočala razgleda, pa vendar je bilo zadovoljstvo nad doseženim ciljem nepopisno. Zahtevna tura, za katero marsikdo brezuspešno zbira pogum jemlje zalet, kot pravijo planinci, je bila uspešno končana. Planinci, zbrani v zavetišču pod Špičkom in prijazni oskrbnik Francelj z ženo so tokratnim zmagovalcem Jalovca iskreno čestitali.
Skupina je bila po treh urah hoje sicer utrujena, a zadovoljna, že pri koči pri izviru Soče. Pogledi so kar nehote romali nazaj v strmali nad Trento in kar težko je bilo verjeti, da je bila v dveh dneh opravljena tako dolga in zahtevna tura.
ERNEST JAZBINŠEK
