IKAR 2026 v Innsbrucku: kjer se svet gorskega reševanja za nekaj dni zbere pod eno streho

Foto: Bergrettungsdienst im AVS

Ko v gorah zazvoni telefon za pomoč, ni pomembno, ali se nesreča zgodi v Alpah, Himalaji, Skalnem gorovju ali Južnoafriški republiki. Reševalci se povsod srečujejo s podobnimi vprašanji: kako hitreje priti do ponesrečenca, kako varneje delati v zahtevnem terenu in kako izboljšati možnosti za preživetje. Prav zato že od leta 1948 obstaja IKAR, Mednarodna komisija za gorsko reševanje, ki je bila ustanovljena v Chamonixu in danes povezuje reševalne organizacije z vsega sveta.
Letos je 77. kongres IKAR, od 6. do 11. oktobra gostil Innsbruck, eno od zgodovinskih središč alpskega sveta. Več kot petsto strokovnjakov s področja gorskega reševanja, medicine, letalskega reševanja, plazovne stroke in dela z reševalnimi psi se je zbralo na Tirolskem, da bi izmenjali izkušnje, predstavili raziskave ter preizkusili najnovejšo opremo in postopke.

V javnosti so gorski reševalci največkrat povezani z intervencijami, vendar je kongres v Innsbrucku ponovno pokazal, da sodobno gorsko reševanje temelji predvsem na sodelovanju in stalnem učenju. Program ni obsegal le predavanj in strokovnih razprav, temveč tudi praktične prikaze na terenu, delavnice ter prvi IKAR Innovation Day, namenjen predstavitvam novih tehnologij in opreme.
Posebno pozornost so vzbudili sistemi za vrvne prenose nosil, naprave za spremljanje obremenitev v reševalnih sistemih, nova transportna kolesa za nosila in številne druge tehnične rešitve, ki pomagajo reševalcem pri delu v strmih stenah, grapah in odročnih gorskih območjih. Predstavniki podjetij Harken Safety & Rescue, Cascade Rescue, AirWork & Heliseilerei ter drugih proizvajalcev so imeli priložnost opremo predstaviti neposredno uporabnikom, ki jo vsakodnevno preizkušajo v praksi.

Ena izmed pomembnejših tem letošnjega srečanja pa ni bila nova oprema, temveč ljudje. Veliko zanimanja je vzbudilo predavanje zdravnice Air Zermatt Evelien Cools o zdravstveni primernosti gorskih reševalcev. Če so bili v preteklosti v ospredju predvsem ponesrečenci, danes vse več pozornosti namenjajo tudi vprašanju, kako zaščititi same reševalce.
Gorsko reševanje zahteva odlično telesno pripravljenost, psihično odpornost in sposobnost odločanja v stresnih okoliščinah. Kljub temu med posameznimi državami in organizacijami še vedno ni enotnih meril za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti reševalcev. V okviru raziskovalnega projekta ICAR zato zbirajo podatke več kot 140 organizacij po svetu z namenom oblikovanja skupnih priporočil in standardov.

Prav standardizacija je ena ključnih nalog IKAR. V okviru (pod)komisij za kalsično reševanje, plazove, nujno medicinsko pomoč, letalsko reševanje in reševalne pse nastajajo priporočila, ki jih nato uporabljajo številne nacionalne organizacije. Čeprav ima vsaka država svoje posebnosti, je cilj enak: iz napak in izkušenj posameznikov ustvariti znanje za vse.
Prav mednarodna razsežnost kongresa je bila letos še posebej opazna. Poleg evropskih organizacij so sodelovali tudi reševalci iz Južne Afrike, Severne Amerike in drugih delov sveta. Predstavniki južnoafriške organizacije Wilderness Search and Rescue so poudarili, da je največja vrednost srečanj prav izmenjava izkušenj med ekipami, ki delujejo v povsem različnih gorskih okoljih. Tehnike, razvite v Alpah, lahko najdejo uporabo v Drakensbergu, podobno pa lahko izkušnje iz oddaljenih svetovnih gorstev pomagajo evropskim ekipam pri reševanju novih izzivov.

Tudi organizatorji iz Avstrijske gorske reševalne službe so poudarili, da mednarodne povezave postajajo vse pomembnejše. Nesreče, turistični tokovi in reševalne akcije danes pogosto presegajo državne meje. Sodelovanje med organizacijami ni več izjema, ampak postaja del vsakdanjega dela.
Morda je prav to najpomembnejše sporočilo letošnjega kongresa. Gorsko reševanje ni zgolj helikopter, vitlo ali nosila. Je svetovna skupnost ljudi, ki svoje izkušnje delijo z drugimi, da bi bili naslednjič vsi nekoliko bolj pripravljeni. V času, ko se obisk gora povečuje, nesreče pa postajajo vse bolj raznolike in zahtevne, je takšno sodelovanje verjetno ena najpomembnejših “reševalnih naprav”, ki jih ima sodobni svet na voljo.
Naslednje leto se bo ta skupnost srečala v Romuniji. Do takrat pa bodo ideje, prikazi, raziskave in poznanstva iz Innsbrucka našli pot v številne gorske reševalne postaje po svetu, tudi v naše gore.
Pa pripišimo še, da smo lahko včasih kar skopirali prispevke in poročila »naših« gorskih reševalcev. Današnjost pa je seveda drugačna. Nekaj časa smo čakali, videli, da sedaj gorski reševalci nimajo časa, ker protestirajo in se pregovarjajo s policisti v Kopru ter …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja