Humar za vedno ostaja v Himalaji

Dnevnik: Slovenskemu alpinistu se bo najverjetneje izpolnila posmrtna želja, da ga pokopljejo v gorah

Slovenski vrhunski alpinist Tomaž Humar, ki se je pred tednom dni tragično ponesrečil med sestopom s himalajske gore Langtang Lirung v Nepalu, bo najverjetneje za vedno ostal tam, kamor ga je že od začetka devetdesetih let vlekla neustavljiva želja po premagovanju novih ovir. V Himalaji.

Po besedah Vikija Grošlja, Humarjevega prijatelja in alpinističnega kolega, je bila to vedno njegova želja: “Uradno vse skupaj še ni, sicer bi bil tudi jaz obveščen o tem. Si je pa to želel in mislim, da se bo tako tudi zgodilo. Seveda pa to ni relevantno, o tem odločajo starši oziroma njegovi najbližji,” pravi Grošelj in dodaja, da pravzaprav ne želi preveč poizvedovati o njihovi odločitvi, saj jim je treba pustiti, naj se v miru odločijo. To pa naj bi se zgodilo v kratkem.

Podobno kot si je želel 40-letni Kamničan, si želijo tudi drugi alpinisti: “Ne poznam nikogar, ki bi si želel, da bi ga prepeljali nazaj. Iz preprostega razloga, ker nam Himalaja veliko pomeni, ker je bila, mogoče malo patetično, naš drugi dom,” pravi Grošelj in se spominja, da sta se s Humarjem večkrat pogovarjala o tem. Humar, ki se je v svoji dragoceni karieri vrhunskega alpinista večkrat srečal s smrtjo, si je po Grošljevih besedah želel tudi, “da ga ljudje ohranijo takšnega, kot je. Živega, nasmejanega, polnega zanosa, ne pa kot neko telo, ki se ne premika več. Tudi to je eden od razlogov, da ostane tam,” meni Grošelj.

Že v soboto ob enih popoldan, ko je Slovenijo še pretresala tragična novica o izgubi vrhunskega alpinista, so se nekateri Humarjevi kolegi že poklonili njegovemu spominu s trenutkom gorske tišine ob Krnskih jezerih. Konec tedna, v soboto ali nedeljo, pa bo v spomin na velikega alpinista, ki je prestavljal meje nemogočega, v Kamniški Bistrici žalna seja.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja