Mlekuža je v rovu zasul plaz kamenja – Truplo so včeraj pripeljali v Koritnico pri Bovcu, kjer ga bodo pokopali
Primorski dnevnik, 23. februar 1956
Včeraj smo na kratko poročali o nesreči v rabeljskem rudniku svinca, pri kateri je izgubil življenje 57-letni delavec Maks Mlekuž iz Koritnice pri Bovcu.
Mlekuž je skupno s številnimi jugoslovanskimi državljani na podlagi sporazuma po podpisu mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo še vedno zaposlen v rabeljskem rudniku. Tedensko prihajajo domov v vasi okoli Loga in Bovca ter se potem zopet vračajo na delo v rudnik.
V torek je Mlekuž delal v rovu skupno z dvema tovarišema. Naenkrat se je nanj usul plaz kamenja, ki je po približnih cenitvah meril okoli tri kubične metre, Nesreča je hotela, da se je plaz sprožil prav v trenutku, ko je bil Mlekuž na nevarnem mestu: Ostala delavca se nista poškodovala in sta takoj priskočila ponesrečenemu na pomoč; izkopala sta ga iz materiala. Prišel je tudi zdravnik dr. Lauro, vendar je smrt nastopila naglo. Teža je ponesrečencu zmečkala prsni koš ter povzročila hude notranje krvavitve.
Na kraj nesreče so prišli tudi orožniki in voditelji rudnika. Pregledali so vzroke nesreče in se strinjali s tem, da niso nikoli mislili, da bi mogel tisti del predora, kjer se je pripetila nesreča, predstavljati nevarnost za življenje.
Truplo so včeraj pripeljali v Koritnico, kjer ga bodo pokopali. Mlekuž je zapustil ženo in dva sina.
Čeprav nimamo na razpolago zadostnih podatkov, imamo vendarle vtis, da bi bilo mogoče nesrečo preprečiti, če bi lastniki rudnika bolj skrbeli za varnost delavcev tem, da bi rove betonirali ali pa jih temeljiteje opremili s podpornimi stebri, ki bi preprečili padanje materiala.
Večkrat je bilo namreč ugotovljeno, da so v italijanskih rudnikih nesreče take vrste zelo pogoste zaradi nezadostnih zaščitnih naprav.
