Hans Ertl je bil nemški alpinist, izumitelj, snemalec in vojni dopisnik, ki je v gorah iskal presežek, v objektivu resnico, v življenju pa prostor med svetovi. Njegova pot je bila prepletena z vrhovi, kamerami, vojno in izgnanstvom — in ostaja ena najbolj večplastnih zgodb evropskega alpinizma.
Od gora do filmskega traku
Hans Ertl se je rodil 21. februarja 1908 v Münchnu. V tridesetih letih je postal eden najvidnejših alpinistov svoje generacije, znan po vzponih v severni steni Ortlerja (1931) in Königspitze (1930). Njegov slog je bil tehnično dovršen, pogumen in pogosto pionirski. A Ertl ni bil le plezalec — bil je tudi filmski inovator, ki je razvil kameri za snemanje podvodnih in smučarskih prizorov, kar je spremenilo način snemanja ekspedicij.
Kot snemalec je sodeloval z Leni Riefenstahl pri nacističnih propagandnih filmih, vključno z Olympia (1936). Ertl je bil tudi asistent režiserja Arnolda Fancka in snemalec za Luis Trenkerja, kar ga je postavilo v središče gorskega filma tistega časa. Med drugo svetovno vojno je bil vojni dopisnik in osebni snemalec generala Rommla, kar mu je prineslo vzdevek Rommlov fotograf. Po vojni je dobil v Nemčiji prepoved za profesionalno delo, zato je emigriral v Čile, nato pa se naselil v Boliviji, kjer je posnel dva ekspedicijska dokumentarca in se nato umaknil v poldivjinsko kmetijo La Dolorida.
Alpinistični dosežki
Ertl je bil med najaktivnejšimi alpinisti svojega časa. Med njegovimi najpomembnejšimi vzponi so:
1931: Prvi vzpon v severni steni Ortlerja (z Franzem Schmidtom),
1934: Prvi vzpon na Sia Kangri,
1950–1951: Solo vzpon na Illimani South, prvi vzpon na Illimani North, drugi vzpon na Illampu,
1953: Fotografije Hermanna Buhla na Nanga Parbatu, ki so postale ikonične.
Osebno življenje in izgnanstvo
Ertl je bil oče Monike Ertl, revolucionarke, ki je sodelovala z gibanjem ELN in naj bi pomagala pri atentatu na bolivijskega konzula, odgovornega za pohabljanje Che Guevare. Monika je bila ubita leta 1973, Ertl pa je izjavil, da je bil “olajšan, da je odšla v miru”. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z nasprotji: bil je znanec Klausa Barbieja, domnevno ljubimec Riefenstahlove, a tudi izgnanec, ki je umrl v tišini bolivijske džungle.
Umrl je 23. oktobra 2000, pokopan na svoji kmetiji, ki je danes muzej. Tik pred smrtjo je prosil hčer, naj mu pošlje vrečo nemške zemlje.
