Zakaj se gorska reševalna služba v Schwarzwaldu sooča z izjemnimi izzivi
Kot pišejo pri Bergmagazinu, se Gorska reševalna služba Schwarzwald v zadnjih letih sooča s temeljito preobrazbo. Število obiskovalcev narave narašča, tveganja se spreminjajo, zahteve postajajo večje — vse to pa še vedno temelji na prostovoljstvu. Kako se je delo reševalcev spremenilo in zakaj je prihodnost lahko še zahtevnejša?
Več intervencij, nova tveganja, večja odgovornost
V zimskem jutru nad zasneženimi pobočji Feldberga pogosto brenči dron. Kroži nad območji, kjer je morda pred nekaj minutami padel smučar ali se je izgubil turni smučar. Spodaj utripajo modre luči, po radijskih postajah prasketajo glasovi. Za Gorsko reševalno službo Schwarzwalda je to postalo vsakdan — rutinsko, a hkrati izjemno.
Reševalci vsako leto opravijo več sto intervencij: od poškodb na smučiščih do iskanja pogrešanih oseb in reševanja na zahtevnem terenu. Če je bilo v devetdesetih letih v Schwarzwaldu okoli 250 klicev na pomoč, jih je danes skoraj šestkrat več.
»Zdaj imamo približno 1400 do 1500 intervencij na leto,« pravi Adrian Probst, predsednik reševalne službe in župan St. Blasiena. Obremenitev je velika tako poleti kot pozimi.
Več ljudi v naravi — in starejši obiskovalci
Poleg klasičnih nesreč se reševalci vse pogosteje srečujejo s padci gorskih kolesarjev, zasilnimi pristanki z jadralnimi padali, pomoč živalim in iskalnimi akcijami. Narašča tudi število medicinskih nujnih primerov.
»Vedno več ljudi je zunaj — in to ne več rosno mladih,« pojasnjuje Probst. »Na smučiščih in pri jadralnem padalstvu niso več samo 30- in 40-letniki, temveč tudi ljudje v 70. in 80. letih.«
Srčni infarkti in kapi se zato vse pogosteje pojavljajo med tekom na smučeh ali vožnjo z električnim kolesom.
Usposabljanje: več znanja, več specializacij
Zahteve za reševalce so vse večje. Osnovno usposabljanje obsega več sto ur, a pogosto ni dovolj. Mnogi prostovoljci se dodatno specializirajo za: delo z helikopterskimi vitli, upravljanje dronov, tehnično reševanje, analizo podatkov in koordinacijo iskalnih akcij.
Intervencije se ne dogajajo več le ob vikendih, temveč tudi med tednom in pozno zvečer.
»Naše akcije pogosto ne trajajo pol ure, ampak včasih pol dneva,« pravi Probst.
Delodajalci morajo zato zaposlene prostovoljce pogosto izpustiti v zelo kratkem času.
Katastrofa v dolini Ahr kot prelomnica
Ekstremni vremenski dogodki — neurja, poplave, zemeljski plazovi — so v zadnjih letih močno spremenili vlogo gorskih reševalcev.
»Nesreča v dolini Ahr je bila klic v prebujenje,« pravi Probst.
Gorske reševalne službe danes pomagajo tudi tam, kjer so ceste neprevozne ali so kraji začasno odrezani od sveta. Pri tem uporabljajo drone, terenska vozila in specializirane ekipe za oceno razmer.
Kdo plača reševanje?
Financiranje ostaja občutljiva tema.
Nujne medicinske intervencije krije zdravstveno zavarovanje.
Izčrpani ali izgubljeni pohodniki so pogosto kriti z dopolnilnim zavarovanjem.
»Zelo redko se zgodi, da kdo prejme račun,« poudarja Probst.
V takih primerih se služba zanaša na donacije in nepovratna sredstva.
Ko gorsko reševanje postane samoumevno
Probst opozarja na nov pojav: ljudje, ki gorsko reševanje razumejo kot storitev na zahtevo.
»Za nekatere je to preprosto samoumevno. Pa ni,« pravi.
Primeri vključujejo: pohodnike, ki se utrudijo in želijo prevoz do avtomobila, ljudi, ki se izgubijo, a niso poškodovani, obiskovalce, ki podcenijo teren in pričakujejo »taksi iz gozda«.
Reševanje na kredit?
Do zdaj je služba takšne primere obravnavala zelo popustljivo, čeprav ima uradni cenik.
»Zamižati na eno oko lahko le, dokler si to lahko privoščimo,« pravi Probst.
»V prihodnosti si lahko predstavljam, da bomo tistim, ki niso člani in ne podpirajo gorske reševalne službe, zaračunali stroške.«
Poziv pred zimsko sezono: osebna odgovornost
Reševalci obiskovalce pozivajo k osnovni pripravi: primerna oprema, topla oblačila, dovolj pijače, napolnjen mobilni telefon.
»Če imate to, lahko storite skoraj vse — in v nuji pokličete 112,« pravi Probst.
Ključna pa ostaja realna samoocena: »Vprašajte se: ali sem danes dovolj pripravljen, da dokončam turo?«
Nesreče se dogajajo znova in znova, ker ljudje precenijo svoje sposobnosti ali napačno ocenijo vreme in čas dneva. Zagotovo si lahko predstavljamo, da bodo (tudi) v prihodnosti tistim, ki ne podpirajo članov gorske reševalne službe, zaračunali stroške …
