Slovenske novice, 04. junij 2022
GRS LJUBLJANA
Na Šmarni gori so se predstavili ljubljanski gorski reševalci, ki pokrivajo največji del Slovenije. Opozorili so na povečano število intervencij zaradi srčnih zastojev in tudi na svojo prostorsko stisko.
Foto: Tina Horvat
Tako kot po vsej Sloveniji so tudi gorski reševalci na območju Ljubljane že v nizkem startu pred začetkom poletne gorniške sezone. Ne le zaradi epidemije koronavirusa, ko je marsikdo namesto v gostilno ali v kak drug zaprt prostor raje vzel pot pod noge in se odpravil v hribe, to je v zadnjih letih postal vsesplošen trend.
S tem se seveda povečuje tudi število nesreč, zato so ljubljanski gorski reševalci, člani društva Gorske reševalne službe (GRS) Ljubljana, te dni šli v akcijo. Vendar ne reševalno, ampak preventivno. V sodelovanju s Športno zvezo Ljubljana in Fundacijo za šport so na vrhu Šmarne gore predstavili dejavnosti svojega društva, pohodnike opozarjali na varno pot v gore, prikazali tehnike reševanja in pokazali osebno in skupno tehnično opremo.
V prihajajoči poletni gorniški sezoni namreč ljubljanski gorski reševalci pričakujejo izjemno povečano število gornikov in pohodnikov, zaradi ukrepov v preteklih dveh letih pa preventivne akcije niso bile mogoče. »V času prvega vala epidemije je bilo nesreč nekoliko manj, saj smo takrat pozivali ljudi, naj preventivno ne odhajajo v hribe, da ne bi po nepotrebnem obremenjevali gorskih reševalcev in zdravstvenega sistema.
V tistih dveh mesecih, ko se ni točno vedelo, kako se bo razvijala epidemija, smo celo dežurali pod Šmarno goro in Rašico ter odvračali ljudi. Vendar se je to kmalu spremenilo in zdaj, kot kaže, vsi čakajo na začetek sezone, da bodo nadoknadili zamujeno in se bodo lahko odpravili v hribe,« nam je povedal nekdanji načelnik GRS Ljubljana Brane Žorž.
Petkrat več obolelih
Opozoril je tudi, da čeprav na ljubljanskem območju ni visokogorja in visokih sten, vseeno tudi sredogorja ni za podcenjevati. Poleg splošnega naraščanja gorskih nesreč namreč tudi na območju GRS Ljubljana, ki je sicer največje in pokriva okoli 40 odstotkov Slovenije, narašča število njihovih intervencij zaradi bolezni, predvsem srčnih zastojev in kapi.
V 51 intervencijah, ki so jih imeli lani, so pomagali kar deseterici huje ali lažje obolelih. Da je povečevanje res zelo veliko, potrjujejo tudi statistični podatki, ki kažejo, da so imeli v letu 2015 skoraj polovico manj intervencij, in sicer jih je bilo 27, pri tem so pomagali »le« dvema obolelima. Prav tako se je povečalo število nesreč gozdarjev.
»Pri tem bi posebej omenil prav Šmarno goro, ki je ena najbolje obiskanih pohodniških točk v državi. Čeprav ni dvatisočak, vseeno zahteva telesno pripravljenost. Mnogi se lotijo vzpona telesno nepripravljeni, tudi v hudi vročini, neogreti ali preveč na hitro, saj nanjo skočijo po službi, zato je porast bolezenskih stanj med pohodniki res zelo velik.
Seveda pa je še vedno največ nesreč zaradi padcev oziroma mehanskih poškodb, zvinov in zlomov. Pot na Šmarno goro je namreč zaradi ogromno ljudi, ki hodijo po njej, zelo zlizana in zato poleti zelo drseča, pozimi pa zaledenela, »je še povedal Žorž.
Še vedno v neustreznih prostorih
Na predstavitvi društva spoznamo tudi novega načelnika GRS Ljubljana Jožeta Celestino.Pove nam, da je društvo prevzel v dobrem stanju in da glede na to, da je število intervencij vedno večje, načrtuje dodatne aktivnosti za člane, ki bodo pripomogle k njihovi še boljši usposobljenosti. Izrazil je tudi željo in pričakovanje, da bodo imele ustrezne institucije ob vedno večji potrebi po gorskih reševalcih dovolj posluha za posamezna društva, ki se še ubadajo s prostorskimi težavami in normativi ter kvotami za pridobitev sredstev in opreme.
»GRS Ljubljana že dlje išče primernejše prostore, a zaman. Zdaj imamo skladišče in sestanke na enem koncu Ljubljane, vozila pa na drugem. Poleg tega sredstva, ki jih dobimo za delovanje, ne zadostujejo za vse naše potrebe, zaradi česar moramo člani GRS Ljubljana sami pridobivati dodatna sredstva. Naše društvo pokriva največje območje v Sloveniji, in to zahteva tudi več licenciranih gorskih reševalcev, ki morajo biti seveda primerno opremljeni. Nova strategija delovanja GRZS namenja tej problematiki veliko pozornost, kar nas zelo veseli.
Poleg tega je GRZS z Upravo RS za zaščito in reševanje zastavila uspešno sodelovanje, od katerega tudi GRS Ljubljana veliko pričakuje. Hkrati bi poudaril, da smo gorski reševalci prostovoljci in za svoje delo nismo plačani,« je med predstavitvijo povedal prvi ljubljanski gorski reševalec.
Tina Horvat
