NAŠ STIK
April 2002: In še obljubljena grapica med Slatno (2077 m) in Kredo (2025 m). Z Laza se usmerimo zahodno …
PLANINARJENJE
V Fužinske gore smo se na tem mestu odpravili že večkrat, vendar nikoli pozimi. Zato bo naša pot tokrat snežno obarvana. Odpravili se bomo na razgledni sredogorski vrh Pršivec, dvatisočaka Ograde in Debeli vrh ter preplezali strmo grapo med Slatno in Kredo.
V snegu obiskovalci Fužinskih gora najraje obiskujejo lahko dostopne cilje kot so: planina Vogar, Pršivec, planina Pri jezeru in planina Krstenica. Često se planinci prek Fužinskih gora podajo tudi do Triglavskih jezer. Med najbolj obiskane sodi planina Vogar, kjer je med vikendi pozimi (k zimskim razmeram štejemo tudi pomlad, če je sneg) odprta planinska koča. Pozimi je cesta skozi dolino Suhe večinoma neprevozna (ledena), spomladi pa je že boljša. Če imamo srečo, se lahko pripeljemo na višino skoraj 1100 metrov, kar je solidno izhodišče za vzpone naprej. Preden se odpravimo na pot, naj vas spomnim še enkrat, da moramo poti poznati že v kopnem!
Pot na Pršivec (1761 m) nas vodi v smeri letne poti. Do Vogarja pridemo iz Stare Fužine brez posebnih težav ob markacijah, če je sneg, nas vodi gaz (1 ura). Pot do vrha poteka sprva dokaj položno proti jugozahodu skozi gozdnata pobočja nad Bohinjskim jezerom mimo planine Hebat, deloma po robu nad jezerom, višje pa po nekoliko izgubljenem svetu, kjer je smer (severozahod) v snegu (ali megli) težko slediti. Z Vogarja 2.30 ure. Vrh je izjemen razglednik, na severu imamo pred sabo vršace Fužinskih gora, za njimi Triglavsko skupino. Vrnemo se lahko po isti poti, mnogo lepše pa je takole: Z vrha se odpravimo proti severu med lepimi macesni na preval, v katerem leži planina Viševnik. Pod planino se pot obrne proti vzhodu do planine Pri jezeru. Od tu se lahko vrnemo na Vogar ali sestopimo do planine Blato.
Pot na Ograde (2087 m) in Debeli vrh začnemo na planini Blato. Do sem pridemo po cesti skozi Suho ali s planine Vogar. Po široki poti za planino Jezero gremo kakih 15 minut, nato na odcepu zavijemo desno. Pot nas čez prvi strmejši del pripelje na valovito planoto. Če ni gazi, bomo lahko do planine Laz tudi “tavali”. Pred planino zavijemo desno in se usmerimo proti zahodnemu delu južnega pobočja Ogradov. Tu bomo našli prehod na vršno planoto. Dokaj široka pot vodi prečno proti vzhodu. Ta del je v snegu nevaren za zdrs in je plazovit. Do vrha potem ni več težav, hodimo v severni smeri čez valovit kraški svet vrtač. Z vrha je spet lep razgled na okoliške gore. Pozimi se lahko razmere zelo hitro spremenijo, če je danes pot dokaj elegantna, pa za jutri to ni več zanesljivo. Tako sem se sam pred leti v enem dnevu v ugodnih razmerah (ko je sneg tako trd, da dereze “primejo”) brez posebnih težav vzpel tako na Ograde in Debeli vrh. Samo teden dni kasneje (vmes je zapadlo 30 cm novega snega) pa je bila pot samo na Ograde tako naporna, da so moje kolenske vezi še ves teden čutile posledice napornega gaženja. Prečenje Ogradov je primernejše od severa proti jugu. Kako na Debeli vrh (2390 m)? Na Lazovški preval pridemo z Laza brez težav, paziti moramo le na strma plazovita pobočja Ogradov. Vzhodni predvrh Debelega vrha lahko dosežemo na več načinov: najlažji vodi s severa po strmi grapi, drugi poteka z vzhoda, do širokega slemena se moramo vzpeti po kratkem strmem pobočju, tretji pa vodi po vzhodni grapi. Ta pristop je plezalni, naklonina pobočja je 30-400, vmes je lahko tudi kak kopen, a kratek skok. Škrbinica do glavnega vrha je pozimi precej bolj zahtevna kot v kopnem, zato priporočam varovanje z vrvjo. Najugodnejši sestop je po severni grapi. Ste se kdaj poskusili po snegu podričati po zadnji plati? Če ne, imate z Debelega vrha lepo priložnost. Naj vam ne bo škoda mokrih hlač, užitek je namreč neizmeren. Pripeljete se lahko skoraj do Laza!
In še obljubljena grapica med Slatno (2077 m) in Kredo (2025 m). Z Laza se usmerimo zahodno v dolinico med Debelim vrhom na severu in Slatno ter Kredo na jugu. Tam se odpre strmo pobočje, ki nas pripelje med vrhova. Vzpnemo se pod steno, zadnji del poteka po grapi, ki višje zavije v desno. V izstopu nas lahko preseneti opast. Težavnost: spet 30-40 stopinj, pod robom do 45, dolžina grape 300 m. Na vrhu stopimo na široko planotasto pobočje, kjer se mimo vrha Slatne spustimo severozahodno do sedla s Prvim Voglom. Od tu lahko brez težav sestopimo na jug do Dednega polja, bolj zanimivo pa je spet na severni strani. Kratek strm žleb (35 stopinj) nas pripelje na prostrana snežišča nad dolinico, po kateri smo se prej vzpenjali. Na desni strani bomo lahko videli izjemen preduh (rov) v steni Slatne, imenovan Dimniki. Po dolinici sestopimo nazaj do Laza. Na koncu moramo povedati še tole: v snegu veljajo vsi pristopi nad 2000 metri za alpinistično dejanje, v omenjenih grapah pa je treba tudi malo poplezati. Zemljevid: Triglav, 1:25.000. Pa srečno pot!
Vladimir Habjan