Dvignjeni palec je bil znak za…

Dnevnik 12. junij 1997

Zaradi hrupa mogoče uporabljati le znake z roko

Dvignjeni palec je bil znak za…

Očitno je nekdo na sidrišču spregledal zapleteno vrv

CELJE, 12. – Komisija UNZ Celje še vedno raziskuje, kaj je povzročilo hudo gorsko nesrečo v Turskem žlebu, v kateri je izgubilo življenje pet slovenskih izkušenih gorskih reševalcev. Po do zdaj znanih uradnih podatkih je izključena možnost, da bi nezgodo morebiti povzročila posadka helikopterja.

– – – –

UNZ Celje še vedno raziskuj e vzrok hude nesreče gorskih reševalcev v Turskem žlebu

Gorska tragedija še vedno zavita v skrivnost

Okrožni državni tožilec Jože Manfreda: »Utemeljenega suma za storitev kaznivega dejanja ni…«

LJUBLJANA, 12. – Dnevnik se je dokopal do možne rekonstrukcije opravil, ki so predhodila tragediji.
Operater je poročal pilotu: »Znak dan, v redu, zategujem, dvigujem, sta že zunaj prepreke.«
Do tu je bilo vse v redu. Po približno metru in pol pa je očitno pozabljena vrv začela zategovati in helikopter se je začel nagibati. Pilot je moral ohraniti pravi položaj, da ne bi treščil v steno, zaradi obremenitve pa je moral dodati plin, hkrati pa se je znižalo tudi število vrtljajev. Potem pa se je strgalo…

– – – –

Odpoved sobotne proslave

LJUBLJANA, 12. – Po enominutnem molku v počastitev spomina na pet slovenskih gorskih reševalcev je bila sinoči izredna seja komisije za gorsko reševanje ter sekretariata GRS. Janez Brojan, namestnik načelnika GRS in načelnik mojstranske reševalne postaje, je udeležence obvestil, da je zahteval prekinitev vseh aktivnosti v zvezi s sobotno proslavo 85-letnice GRS, ki je prestavljena za nedoločen čas. Udeleženci sestanka pa so se dogovorili o vrstah pomoči, ki jo lahko takoj nudijo članom družin ponesrečenih gorskih reševalcev. Žalna seja za petimi ponesrečenimi reševalci bo drevi ob 19. uri v veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Miklošičevi cesti v Ljubljani.

**************************************************

AKTUALNA TEMA Pri helikopterskem reševanju v steni je mogoče uporabljati le znake z roko

Dvignjeni palec je bil znak

Dviganje se ni začelo po pomoti, ampak po znaku, žal je nekdo očitno spregledal zapleteno vrv

LJUBLJANA, 12. – »Za varnost pri reševanju in vajah skrbi vsak reševalec zase in le tako je mogoče doseči kolektivno varnost. Če ne skrbiš zase, ne moreš niti za drugega, niti se drugi ne more zate. Tako je pač pri najtežjih postopkih reševanja v gorah,« je povedal Janez Brojan, namestnik načelnika Gorske reševalne službe Slovenije, in še posebej poudaril, da je bila vaja namenjena obnovitvi znanja in da so pred njenim začetkom ponovili vse postopke reševanja, pred samo nesrečo pa je delo v steni opravilo že več kot 15 reševalcev.

Vajo so vodili GRS in namestnik načelnika GRS Janez Brojan skupaj s podkomisijo za letalsko reševanje in zdravniško podkomisijo. Letalci reševalci GRS uspešno rešujejo s pomočjo helikopterja že več kot dvajset let, samo v zadnjih treh letih so s helikopterjem posredovali kar 134-krat (leta 1996 58-krat, 1995 41-krat in leta 1994 35-krat), tako da o izkušnjah ne moremo dvomiti, poleg tega pa se letalci reševalci (izbrani izmed najboljših reševalcev za klasično reševanje) tudi redno usposabljajo za to zahtevno delo. Prav tako imajo tudi piloti policijske enote večletne izkušnje v stenskem reševanju in še posebej z upravljanjem helikopterja. Ne smemo pozabiti, da so ravno s pomočjo helikopterja Letalske enote policije že rešili nešteto življenj. Reševanje s helikopterjem iz stene je ena najzahtevnejših operacij, je pa njena prednost, da lahko ponesrečencu zelo hitro nudijo pomoč in ga odpeljejo iz stene. Klasična stenska reševanja so namreč zamudna in tako tudi zelo naporna za ponesrečenca.
V navodilih (pisnih) za reševalce letalce so postopki pri reševanju natančno določeni in popolnoma jasni. Ekipa v steni komunicira s pilotom, dokler je helikopter še oddaljen, prek radijske zveze, ko pa se približa steni, ta zveza zaradi močnega ropota ni več mogoča in se vsa povelja in znake daje le z roko. Znak za pripravljenost je popolnama nedvoumen in jasen. Dvignjeni palec kot »go«, gremo!
Poglejmo, kako poteka ves postopek dela s helikopterjem. Reševalec se po znaku operaterja v helikopterju vpne v karabin jeklenice in spleza na sanko helikopterja. Pripet je na vrvno ograjo, ki je nameščena na tleh helikopterja, in se obesi na pletenico. Potem odpne svoje varovanje na ograji in da operaterju z dvignjenim palcem znak, da je pripravljen za spust.

Pričevanje s kraja nesreče
Operater je poročal pilotu: »Znak dan, v redu, zategujem, dvigujem, sta že zunaj prepreke.« Do tu je bilo vse v redu. Po približno metru in pol pa je očitno pozabljena vrv začela zategovati in helikopter se je začel nagibati. Pilot je moral ohranjati položaj, da ne bi treščil v steno, in zaradi obremenitve je moral dodati plin, hkrati pa so se zaradi obremenitve znižali tudi vrtljaji. Potem se je strgalo…

Pri menjavah posadk v steni mora biti reševalec ves čas pripet vsaj na eno točko in šele, ko se vpne v steno na sidrišče, se lahko odpne z jeklenice, še posebno pa mora paziti na morebitno zapletanje vrvi. Postopek pri dviganju je v bistvu enak. Operater spusti jeklenico na tla in jo v slabem vremenu obvezno spustit do stene, da se razelektri. Reševalec potem zapne ponesrečenca in sebe na jekleno vrv ter zavaruje varovalko na kljuki. Sledi izpenjanje iz stene in potem jasen in nedvoumen znak za pripravljenost: dvignjeni palec. Ta znak lahko da le reševalec, ki spremlja ponesrečenca, in nihče drug.
Kaj pa se je dogajalo v steni Turske gore? Janez Brojan pripoveduje, da se je reševalec odpel od sidrišča in dal znak operaterju, ki ves čas visi iz helikopterja in opazuje delo. Lahko, da je prišlo ob zamenjavi ekip do zapleta vrvi, nekdo je moral potegniti vrv čez transportno vrečo za ponesrečenca. Po znaku za pripravljenost je operater začel dvigovati jeklenico (helikopterje še vedno lebdel), potem pa je približno meter in pol po dvigu reševalca in »ponesrečenca« očitno pozabljena vrv začela zategovati in helikopter se je začel nagibati. Pilot je moral ohranjati isti položaj, da ne bi treščil v steno, in je zaradi obremenitve moral dodati plin, hkrati pa so se zaradi teka zmanjšali tudi vrtljaji. Potem pa se je strgalo. Če bi helikopter odneslo v steno in se vrv ne bi pretrgala, bi bili gotovo vsi mrtvi. Odgovor, kaj se je natančno zgodilo in katera oziroma čigava vrv je bila zapletena, so fantje vzeli s seboj v prepad, je pripovedoval pretresen Janez Brojan.
Na jeklenico je sicer mogoče vstaviti poseben »piropatron«, s katerim je mogoče odsekati pletenico. Dogovor med GRS in Letalsko enoto policije je, da zaradi reševanja ljudi tega naboja nimajo, kar hkrati pomeni, da če »gre« eden, »gredo« vsi in da zaradi helikopterja v nobenem primeru ne bodo žrtvovali reševalcev. Tako možnosti za pretrganje jeklene pletenice ni. Po pretrganju vrvi je bila zasluga pilota, da je helikopter sploh še »ujel«.
Nesreča na Turski gori je najhujša v vsej zgodovini Gorske reševalne službe Slovenije. Še huje je, ker se je nesreča zgodila med vajo, vendar se reševalci usposabljajo zaradi večje varnosti pri reševanju, zato, da lahko hitro in varno posredujejo ob usodnih dogodkih v stenah in gorah. Nesreča, žal, nikoli ne počiva, noben reševalec pa ne odhaja v gore s strahom, da se mu lahko kaj pripeti, ampak z edino mislijo, da pomaga ponesrečencu.

TOMAŽ BUKOVEC
Foto: TOMAŽ SKALE

**************************************************

UNZ Celje še vedno raziskuje vzrok hude nesreče gorskih reševalcev

Gorska tragedija je še zavita v skrivnost

Okrožni državni tožilec Jože Manfreda: »Za zdaj se zadeva vodi kot nezgoda in ni utemeljenega suma za storitev kaznivega … «

CELJE, 12. – Komisija UNZ Celje še vedno raziskuje, kaj je povzročilo hudo gorsko nesrečo v Turskem žlebu, v kateri je izgubilo življenje pet slovenskih izkušenih gorskih reševalcev. Po do zdaj znanih uradnih podatkih je izključena možnost, da bi nezgodo morebiti povzročila posadka helikoperja, v kateri sta bila pilot Jože Brodar in mehanik Miloš Kokotovič.
Kot smo že poročali, preiskovalci domnevajo, da se je tragedija zgodila zato, ker je bil v tistem trenutku, ko se je helikopter na znak nekoga od članov začel dvigati, eden izmed gorskih reševalcev še vedno pripet na varnostno žico oziroma vlečno vrv vitla. Ko se je helikopter dvignil, je zato vseh pet reševalcev potegnil za sabo v zrak, hkrati pa se je utrgal vrh skale, na katero je bilo pripeto sidrišče. Zaradi močne sile je vez med reševalci, ki so bili pripeti na vitel, in tistimi, ki so bili na sidrišču, popustila, in odtrgana skala je reševalce, ki so bili pripeti na sidrišče, potegnila v globino.
Kot nam je včeraj povedal podpredsednik okrožnega sodišča v Celju Miran Pritekelj, je dežurni preiskovalni sodnik Darko Belak že odredil obdukcijo vseh petih ponesrečencev. Zasegel je tudi vso alpinistično opremo, med drugim pa bo tudi preveril, kakšna je bila narava akcije, kdo jo je organiziral in podobno. Komisija UNZ Celje in Inšpektorat za letalstvo RS pa bosta v prihodnjih dneh poskušala ugotoviti, kaj se je pravzaprav v tistem trenutku zgodilo, kateri izmed petih pokojnikov se ni pravočasno odpel in kateri je mehaniku helikopterja dal znak, da se lahko začne dvigati.
Kot nam je povedal okrožni državni tožilec Jože Manfreda, se zadeva za zdaj vodi kot nezgoda in ni utemeljenega suma, da bi šlo za storitev kaznivega dejanja. Če bo raziskava UNZ Celje pokazala, da gre vendarle za kaznivo dejanje, pa bo tožilstvo, kot je dejal ODT Jože Manfreda, vložilo kazensko ovadbo zoper povzročitelja. Če bi se pokazalo, da je usodno napako zagrešil eden izmed pokojnikov, tožilstvo seveda ne bo sprožilo kazenskega postopka. Neuradno smo izvedeli, da bo morda kaj več o tem, kaj se je pravzaprav zgodilo, vedel povedati tisti član, ki se je skupaj z domnevno poškodovanko (v vakuumsko vrečo je bila zavita neka zdravnica) dvignil v helikopter. Drugi gorski reševalci, ki so sodelovali v gorski vaji, pa so bili nekaj sto metrov oddaljeni in zato niso mogli natančno videti, kako se je tragedija pripetila.

MOJCA GRUŠOVNIK

**************************************************

Sinoči izredna seja komisije in sekretariata GRS v prostorih PZS

Minuta molka v spomin in preložena slovesnost

Načelniki postaj GRS o pomoči svojcem ponesrečenih gorskih reševalcev

LJUBLJANA, 12. – Po enominutnem molku v počastitev spomina na pet slovenskih gorskih reševalcev, ki so se ponesrečili v Turskem žlebu, je bila sinoči v prostorih Planinske zveze Slovenije izredna seja komisije za gorsko reševanje ter sekretariata GRS, ki jo je v odsotnosti načelnika GRS Slovenije Danila Škerbineka sklical namestnik in načelnik mojstranske reševalne postaje Janez Brojan.
Izredne seje se je udeležilo 17 načelnikov postaj in 12 članov sekretariata. Janez Brojan je udeležence seje obvestil, da je zahteval ustavitev vseh aktivnosti, povezanih s sobotno proslavo 85-letnice GRS; proslava je preložena za nedoločen čas. Udeleženci sestanka pa so se dogovorili o vrstah pomoči, ki jo lahko takoj ponudijo članom družin ponesrečenih gorskih reševalcev. Žalna seja za petimi ponesrečenimi reševalci bo drevi ob 19. uri v veliki dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Glede same nesreče, ki je močno potrla člane vseh gorskih reševalnih služb v Sloveniji, je Janez Brojan povedal, da bodo prihodnji teden sestavili komisijo iz skupine strokovnjakov, ki naj ugotovi, kako so potekali nesrečni dogodki, ter vzroke za nesrečo, čeprav je že zdaj jasno, da jo je povzročil človeški dejavnik.
Prva naloga pa je, kot pravi namestnik načelnika GRS Slovenije, ugotoviti, kaj družine ponesrečenih potrebujejo takoj zdaj.

DRAGICA MANFREDA