Država – kot nasilni velikan

Če v današnjem času gledamo početje države (njenih zastopnikov), je povsem enako kot v časih, ko so “velikani” obvladovali naše ozemlje. Mali ljudje so jih morali hraniti, če ne, so jih pa k temu nasilno prisilili. Ko so se velikani sprli med seboj, pa se niso rvali, ampak so se obmetavali skalami. In kaj danes počne država (njeni zastopniki)? Obmetava s skalami! Torej?

Kamniti plaz z Loma
Z vršne, gladke, kamnite sivozelene kupole Loma se proti dolini vse do potoka Črne vije sled enakomerno velikih plazov. Prvi se imenuje Plaz in je širok vsaj 150 metrov, drugi je skromnejši v širini – dobrih desetih metrov. Ta Kamniti plaz, v katerem so nagrmadene ogromne količine enakomerno velikih skal, pa je dolg skoraj kilometer. Na nekaterih mestih ga je človek že prekinil z gradnjo cest, prav lepo pa je plaz viden v Podlomu ob travniku na Riglju. O nastanku teh plazov ljudsko izročilo, pravi:
Womski pastir Ahac je imel zgrajeno skromno zavetje tik pod vrhom Loma. Tam je na vrhu še vedno stal opuščen velikanov grad, malo za njim pa je iz jezera, ki ga je zagradil velikan, tekel droben izvir. Domače in divje živali so vedno hodile tja in pile vodo. Neko leto pa je prineslo hudo sušo in sosede je močno pričela zanimati voda iz jezera, da bi si jo speljali na svojo zemljo in vsaj nekoliko ublažili pomanjkanje. Zato so se neko noč odločili, ubili pastirja Ahaca in začeli valiti skale in spodkopavati zemljo za gradom navzdol. Pri tem se je ob jezeru sprožila večja skala, ki je udarila v rob gradu, in z močno poškodovanega gradu so se začel usipati skale. Prav takrat se je tudi oslabljen rob jezera udrl in del vode je drl s skalami po Kamnitem plazu vse do doline. Večina vode pa se je zlila mimo gradu in potegnila s seboj ogromno količino zemlje. Vse skupaj se je naložilo spodaj na osojni strani gojške ravni, kjer je zemlja še danes nestabilna. Voda, ki jo zajemajo vodovodi, še danes teče le po desni in po levi strani Loma, južna stran pa je suha – ostala sta le opomnika – plazova. Cerkev nad Kališem, kamor se zatekajo ljudje v sili, pa nosi Ahacovo ime, saj je ljudi ob gromenju plazov prijel smrtni strah.
Zapisal: Boris Štupar

Bo cesta na Veliko planino in proti Lučam letos spet (delno) neprevozna?
Večina turistov planincev potuje iz svojega kraja do izhodišča brez kakšne posebne želje, da bi tudi ob poti zaznali ali opazili kaj zanimivega. Recimo, da so jim pomembne le planjave žafranov, ki so mimogrede nekoč veljale za strupene (danes pa obilno uspevajo predvsem na planinah, kjer gnojena zmes poleg živalskega blata vsebuje tudi človeško). Zaznava okolja iz prevoznih sredstev je pač majhna. Morda to ni tako napačno, ker ostaja precej vzpetin in znamenitosti ljudem neznanih in se tja zatekajo medvedi in več ali manj znalci. Odkar (pa) se je v popolnost razvil način obiskovanja planin in gora v smislu čim višje z avtom in potem sprehod, so temu sledile tudi organizirane skupine in primaknile lonček s pobiranjem parkirnin. Tako je turizem postal način za večstranski zaslužek, ki prinaša tudi vse več tovornega prometa za potrebe lagodnosti. Negativni vplivi tega se kažejo v družbi z “gospodarjenjem z gozdovi” v obliki suš, močnejših vetrov in poplav ter plazov ob vsakih malo večjih padavinah.

Ko tehtajo težo naloženih tovornjakov, mora to potekati na povsem ravnem terenu. Če bi to merili, v klancu bi bili vsi tovornjaki na zadnjem delu preobloženi. Mar to gradbenih inženirjev ne učijo v faksih, so špricali fiziko že v osnovni šoli? Gorske ceste ne prenesejo takšnih tež kot ravninske brez tega spoznanja je prebivalstvo ob teh prometnicah in kmetijska dejavnost obsojena.

cestel.si: S stališča uničevanja infrastrukture so problematični tako lokalni viri tovornih vozil (kamnolomi, lesna industrija, gradbišča itd.), kot tudi preobtežena vozila, ki se z avtoceste preusmerijo na lokalno cesto.
Lokalne ceste niso načrtovane za visoke prometne obremenitve, zato je škoda, ki jo preobtežena vozila tam povzročijo, ogromna.
Reden nadzor nad tovornimi vozili zato pomeni direkten prihranek pri vzdrževanju cest, manjše število cestnih zapor, ugotovljene kršitve pa služijo tudi kot podlaga za kaznovanje. Nadzor poteka v sodelovanju s policijo, v občinah pa nadzor nad tovornim prometom izvajamo skupaj s pristojno redarsko službo, ki lahko kot pooblaščena oseba izda nalog za kaznovanje.

Nerazumevanje naravnih procesov
“Višja sila,” kot so poimenovali ujmo pred dvema letoma, ostaja na ravni protipoplavnih ukrepov in nikakršnega raziskovanja vzrokov in posledic. Ko je politika “zlila” denar, se je oživila gradbena dejavnost koncesionarjev, ki so prej zelo slabo delali in sedaj dobili zelo obilno nagrado. Vrnitev v “kameno dobo,” to je dovažanje skal iz čim bolj oddaljenih kamnolomov, je povzročila hipno uničenje cest, ki jih sedaj komaj sproti obnavljajo. Ker je “stroka” že davno izpuhtela, domača kvalitetna delovna sila se je uprla uničevanju (prav lepo se je pogovarjati z delavci iz Bangladeša) je vse podrejeno le zelo hitremu koriščenju denarja, se že kažejo popuščanja komaj narejenega. Škarpe pod težo preobilnih tovornjakov že pokajo, zaradi nove teže se pojavljajo usadi in kljub dokaj mili zimi se bodo težave ob preobilnem in nekontroliranem tovornem prometu hitro stopnjevale. A to je seveda cilj: naredi malomarno in boš potem izdatno zaslužil s popravljanjem. Tako nekako vidijo ljudje, ki živijo ob deloviščih in gradbiščih. Prav veliko pa nihče ne upa nasprotovati, ker potem njemu ne bodo naredili, kot se spodobi, ali pa ne bo dobil povrnitve škode.

Zakladi narave
Med bolj priljubljenimi planinski cilji je tudi prekomerno obremenjena Velika planina. Preštevilne dejavnosti, ki se nekontrolirano dogajajo na planoti, kažejo posledice v obliki onesnažene pitne vode v dolinah pod njo. Ker so planoto in poljane že večinoma očistili gozda JZ veter vse bolj podira gozdove na štajerski strani (Podvežak Ravne vse do Raduhe). Številne ceste, ki so razpredene po planoti in gozdovih, pod njo hitro odvajajo padavinske vode, večinoma po neustaljenih poteh. Ker na Planino vodi le Lučka cesta, ki je speljana po neprimerni trasi grebena Kranjske rebri (tej trasi so že med vojnama oporekali zdravorazumski kmetje iz Podvolovljeka, ki so našteli 27 studencev, o tem je večinoma pisal Pustoslemšek. Prav tako so tej trasi še do 20 let nazaj oporekali pri družbi za ceste in pisali, da bodo cesto naredili po pobočjih Velike planine – glej, poslanec Zamernik ob zahtevah za asfaltiranje polemike v Dnevniku). Ker gre naš velikan, imenovan Država, prav tako z lahkoto preko trupel po liniji najmanjšega odpora, kot to počnejo občine in njih “izvoljeni” poglavarji, se načrtovanje številnih posegov v okolje in gradnje sprevrže v to, da z izjemami in mafijskimi dogovori kljub omejitvam tovornega prometa nastanejo preobremenitve in trajne poškodbe na in ob cestah. Tako je tudi z lučko cesto, ki je postala plen združb. Kljub opozarjanju na trajne poškodbe se neodgovorni niti malo ne zmenijo, še več, z razglasitvijo “višje sile” pridejo do denarja, da naredijo še večji problem.

Na prvem delu lučke ceste (lahko tudi luške), ki je (če gledamo s sončne strani) na kranjski strani, je med 350 in 600 metri območje, ki se imenuje Plaz. V tem Plazu, ki se je sprožil in speljal neznano kdaj (če ne beremo izročil), je geološka struktura tako zmešana (še donedavno rudniško območje – siva kaolinova ruda, vedno vlažna črnica, gnajs, bloki in skale) … da bi preko njega lahko potekala le geološka pot, kjer bi predavatelji, profesorji ali pa novodobni učitelji, ki s planinskimi in turističnimi avtobusi vozijo mladino, razkazovali dele narave. Pred dobrimi 45 leti so pod hribom Lomom preko Plazu urezali cesto. Ker drugje niso mogli priti do zemljišča, so pač prinesli nekaj flaš vina in si z njim pomagali pri mami, da so prišli do zemlje za ritje. Ker od samega začetka ni bilo potrebe po tovornem prometu in ni bilo tovornjakov s takšnimi nosilnostmi, nekaj časa ni bilo težav. Pa tudi vse manj padavin je dejavnik, ki pomaga. Cesta je iz gozdne sčasoma prerasla v občinsko. Občini s te in druge strani se nista kaj dosti menili za vzdrževanje, ampak sta le podpirali ritje cest vse višje na Planino. Ob investicijah (ob prelomu tisočletij) v sedežnico so tako skoraj onemogočili življenje ob neasfaltirani cesti in prebivalci so se preko poslancev obrnili na državo, da so prevlekli cesto s protiprašno zaščito. Tovorni promet pa je naraščal in naraščal, bregovi pa lezejo, …

Kašte ob državni cesti Stahovica-Gornji Grad na območju pod Lomom (geološka struktrura?) stojijo že več kot pol stoletja. So bili gradbeni inženirji nekoč bolj … Vsekakor bi moral država zagotoviti v blagovnih rezervah dovolj betonskih elementov, ki bi jih po potrebi sestavljali in nasipali z materialom, ki ga je v neočiščenih strugah potokov in rek ogromno. Seveda bi s tem stroške zmanjšali na desetino, kar pa koncesionarjem in drugim gradbincem ne bi bilo povšeči, …

Ujma
Leta 2023 je cesta v Plazu malo počepnila (glej opozorila v Dnevniku in GG iz leta 2022) obupni cestni vzdrževalci z Velike planine, bežeči bagerji s Črnivca, (štajerske), prebijajoči se bagerji v Podvolovljek so le spodkopavali brežino in odlagali material kar na območje usada pod cesto tako da je nastal trajen problem. Lansko leto so se bolj kot ne na horuk lotili gradnje kamnitih zložb in v Plaz navlekli ogromno dodatno težo ter zaprli pobočno vodo. Letos so se s skalami in betonom lotili še gradnje kamnitega kanala. Po letošnjem jurišu težkih tovornjakov pa so škarpe že popustile, cestišče je že počilo. Tako zdaj že drugo leto krpajo posledice preteklosti. Le vprašamo se lahko, kdaj bo razum neodgovornih dojel, da pač Plaz ne prenese težkih tovornjakov. Zapiranje vode s kamnitimi zložbami smo davkoplačevalci velikanu Državi že plačali leta 2022 na štajerski strani pod prelazom Črnivcem. Mar na dotičnih direkcijah tako hitro pozabijo. Mar nihče ob cesti ne vidi, da so predniki sestavljali kašte (zložbe betonskih elementov in kamenja) ob cesti Stahovica – Gornji Grad, ki že več kot 50 let stojijo kot pribite v pobočjih. Je to prepoceni in prehitro, ker se uporablja tudi lokalni material? Seveda, je razlaga povsem jasna – nobeno odlagališče kadrov ne more biti kvalitetna ustanova!

Bo�