Tako kot na vojaškem področju se tudi na civilnem – v gorah dogaja prelomnica, ki bo (najbrž) dolgoročno še bolj spremenila način, kako razumemo odprave, logistiko in varnost v visokogorju. Kitajski tovorni droni, kot je DJI FlyCart 30, so v sezoni 2024 prvič v zgodovini opravili povratne lete med baznim taborom Everesta in C1, pri čemer so prevažali do 15 kilogramov tovora pri 6.000 metrih nadmorske višine.
Let čez (smrtonosni) Khumbu Icefall, ki ga Šerpa opravi v 6–8 urah, dron opravi v desetih minutah.
To ni več eksperiment, temveč začetek nove dobe: Nepal je maja 2024 uvedel redne dronske transportne linije, ki razbremenjujejo nosače, zmanjšujejo tveganje in pomagajo pri čiščenju gore.
Droni lahko v dveh urah prepeljejo 234 kilogramov tovora — toliko kot 14 nosačev v šestih urah. Obenem vračajo smeti iz višinskih taborov, kar je ključno za ohranjanje okolja na gori, ki je postala simbol onesnaženja.
Tudi letos visokozmogljivi kitajski tovorni droni na novo opredeljuje gorsko logistiko – dvignejo se in v redkem zraku še vedno prevažajo tovor (približno) 20 kg (gor in nazaj smeti) v ekstremnih razmerah na Everestu. Kjer se ljudje borijo z nadmorsko višino, mrazom in tveganjem, tehnologija stopi v ospredje, da podpre odprave, prevaža bistvene potrebščine in izboljša varnost. Od baznega tabora do najvišjih vrhov sveta inovacije dobesedno vzletajo. Za alpinizem to pomeni novo realnost: manj tveganja, hitrejša logistika, večja varnost in bolj trajnostne odprave. Ker (še) ni cest (drugačnih transportnih sredstev), človeška izkušnja vzpona (še) ostaja ista — a najnevarnejše delo se seli v roke tehnologije.
