Dorje Lakpa 2004

Slovenski alpinizem 2004

Nepal, Dorje Lakpa

17. 09. 2004 – 03. 11. 2004

Matej Meglič (vodja), Jernej Arčon, Mitja Gleščič, Janez Gramc, Vasja Košuta, Rok Stubelj, Mitja Šorn

17. 09. odhod z dunajskega letališča prek Dohe v Katmandu.
22. 09. Kathmandu – Syabru Besi. Po celodnevni vožnji z avtobusom in po petdnevni hoji so prispeli pod goro. Bazni tabor so postavili na ledeniku na višini 4700 metrov pod zahodno steno gore. V načrtu so imeli, da se najprej povzpnejo na goro po smeri normalnega pristopa, po jugozahodnem grebenu. S tem bi se počasi privajali na višino in od bliže spoznali jugozahodno steno, po kateri so se nameravali povzpeti. Po začetni aklimatizaciji na bližnjo vzpetino so postavili tabor ABC na višini 5300 metrov. Naslednji tabor so kot izhodišče za naskok na vrh postavili na višini 6000 metrov. Po nekajdnevnem počitku v baznem taboru so se odpravili na goro tretjič. Do višine 6000 metrov, kjer je že stal prvi višinski tabor, je vzpon potekal normalno, višje pa so se razmere poslabšale. Morali so se navezati, to pa je vzpon upočasnilo. Ujela jih je nevihta z gostim sneženjem in močnim vetrom. Ker niso dosegli platoja, na katerem so nameravali postaviti šotore, so izkopali snežne luknje in prespali noč. Naslednji dan so nameravali nadaljevati vzpon proti vrhu, vendar je bilo Gleščiču slabo, zato so se spustili v dolino. V baznem taboru sta Stubelj in Šorn ugotovila, da sta dobila manjše ozebline, Gleščič je le počasi prihajal k sebi, Košuta pa si je ob aklimatizacijskem vzponu zvil gleženj. Ostala dva udeleženca, Janez in Matej, ki sta bila samostojna naveza, pa sta se že ob aklimatizacijskem vzponu odločila, da se ne bosta povzpela na goro. Odločili so se, da pospravijo opremo, ki je bila na gori, in se odpravijo domov.
25. 10. Prihod v Kathmandu
03. 11. Brnik

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja