vzpon in (majčken) razmislek o alpinizmu
Prejšnji teden so se trije slovenski alpinisti — Benjamin, Gašper in Jurček — podali v južno steno Marmolade, da bi preplezali eno tamkajšnjih najbolj slavnih smeri: Don Quixote (6+/FR, 950 m, 40 svedrovcev), ki sta jo leta 1979 kot prvenstveno linijo splezala Heinz Mariacher in Reinhard Schiestl. Smer, ki se dviga prek 800 metrov visoke stene, velja za veleklasiko Dolomitov — tehnično raznoliko, estetsko izrazito in zgodovinsko
Vzpon v sendviču navez
Trio je izkoristil idealno vremensko okno in se v sredo popoldne odpravil proti Malgi Ciapele. Noč so preživeli v skoraj prazni koči Salier, ujeli zadnje dni poletne sezone in se zjutraj ob sončnem vzhodu podali v steno — že med dvema drugima navezama. V spodnjem delu smeri je plezanje potekalo gladko, kljub občasnemu čakanju. Na veliki gredini se je v njihov »marmoladski vlakec« priključila še nemška naveza, ki je z nekaj štrikanja prevzela vodstvo.
V zgornjem delu smeri so se naveze razporedile in ujeli so dober tempo. Na vrhu Marmolade so stali malo pred 14:30, obdani z razgledi na vse strani Dolomitov. Ob 16:00 so že čakali na gondolo, analizo vzpona pa opravili kar na parkirišču — pred povratkom v Ljubljano, kamor so prispeli pred deseto zvečer.
Smer Don Quixote je po njihovih besedah raznolika: od kaminov do poči in platk, z nekoliko slabšo skalo v lažjih raztežajih, a zelo kompaktno v težjih. Vsekakor smer, ki jo je vredno obiskati — ne le zaradi tehničnih izzivov, temveč tudi zaradi zgodovinskega ozadja in simbolne teže.
Donkihotstvo v gorah
Ime smeri ni naključje. Don Quixote, literarni vitez klavrne postave, ki je naskakoval mline na veter, je postal tudi simbol alpinistične dileme: ali je alpinizem šport ali nekaj več?
Elmar Landes v svojem razmisleku o »donkihotstvu« opozarja, da alpinističnih problemov ni — kdor se z njimi bori, je že v vlogi viteza, ki se spopada z lastnimi ideali. V svetu, kjer ničemurnost in dobičkoželjnost ne obidejo niti gora, se zdi vsak vzpon tudi vprašanje smisla. Je plezanje le šport, ali je tudi iskanje? Je tekmovanje, ali je odpoved?
Landes piše, da je nesmiselno trditi, da alpinizem ne pozna tekmovanja — saj vsak šport poudarja svojo izjemno vrednost. A hkrati se upira ideologizaciji alpinizma, ki bi vse, kar nam ni všeč, razlagala skozi moralne naočnike. Očitek donkihotstva — da je plezanje le iluzija — se tako vrača kot bumerang. Morda je prav to bistvo: vztrajati v iskanju, kljub vednosti, da morda iščemo veter.
Vzpon Benjamina, Gašperja in Jurčka v smeri Don Quixote je bil tehnično uspešen, a tudi simbolno bogat. V steni Marmolade niso le plezali — tudi razmišljali so (na parkingu pri avtu). In morda je prav to tisto, kar loči alpinizem od športa: da se v njem ne meri le višina, temveč tudi globina.
Copilot
