Slovenske novice, 07. oktober 2000
Davo Karničar se je včeraj v spremstvu Franca Oderlapa odpravil proti vrhu 8848 metrov visoke himalajske gore, od koder jo bo danes poskušal kot prvi Zemljan v podvigu brez primere premagati na smučeh
Bazni tabor pod Everestom, 6. oktobra
»Vznemirjeni smo nemo strmeli v radijsko postajo. Tišina. Dogovorjeni smo bili ob dvanajstih. »Krasno, samo še ta kucelj je pred nami!«
Južno sedlo sta Davo Karničar in Franc Oderlap kot prva člana odprave Si.mobil Ski Everest 2000 dosegla prej kot v petih urah. »Zdaj bova jedla in pila, kolikor bova pač zmogla, vse do štirih. Nato bova do osmih poskušala s kisikom zaspati in potem se začenjava pripravljati. S šerpami smo se dogovorili, da odrinemo okoli desetih,« je v bazni tabor sporočil Davo. Kot je napovedal, naj bi vrh dosegli v desetih, dvanajstih urah, torej ob osmih do desetih po nepalskem času oziroma med četrto in šesto zjutraj po srednjeevropskem. Nato ga čaka ura do dve preobuvanja in natikanja smuči, pred poldnevom naj bi (pred osmo po slovenskem času), če bo le šlo vse po sreči, že smučal z vrha.
Ob pol osmih zjutraj sta Davo Karničar in Franc Oderlap po dobro prespani noči krenila iz tabora tri na višini 7300 metrov, kamor bodo že danes prišli še trije člani odprave: Tadej Golob, Matej Flis in Grega Lačen, ki bodo vrh poskušali doseči v ponedeljek. Alpinista sta preplezala Rumeni pas, najvišjo geološko prelomnico na svetu, prečkala Ženevski raz, zasneženo strmino, opoldne pa sta že dosegla Južno sedlo, nad katerim se dviguje veličastna piramida iz skal in ledu, Južni vrh.
Ob štirih popoldne se ponovno slišimo, še vedno sta dobro razpoložena. Po prihodu v četrti višinski tabor se je Davo odločil, da na vrh ne bo nosil trikilogramske čelade s kamero. Smučanje bo snemal le od štirice dalje. Korak ni več tako strumen, je komentiral. Skoraj 600 metrov visoko so morali štirje višinski nosači in tudi Davo ter Franc znositi dve spalki, plin, jeklenke s kisikom, hrano, kamero. Zaradi čim manjše teže so na štirico prinesli le dve spalki. Po dva bosta spala v eni, saj se bosta dve šerpi vrnili, na vrh bosta poskušala priti le Ang Dordži in Pasang Tenzing.
»Sneg je lepo prepariran, je pa ponekod presenetljivo strmo. Največja sreča bo, če ne bo vetra.«
Z Južnega sedla je Davo videl le do Južnega vrha.
»Snega je dovolj, če ne preveč.«
Vrh in največja nevarnost, 15-metrska Hillaryjeva stopnja, sta skrita za njim. »Dolga, romantična noč bo, da le ne bo preveč škripalo v pljučih. «
Do osmih zvečer se poslovimo.
»Hej, še nekaj. Kavke jadrajo mimo naju. Šerpe pravijo, da prinašajo srečo.«
In če bo šlo vse po sreči, do zaključka redakcije je vreme alpinistoma naklonjeno in tudi počutita se dobro, bomo imeli Slovenci danes devetega in desetega Slovenca na vrhu Everesta, hkrati pa prvega Zemljana, ki mu bo uspelo v celoti presmučati najvišjo goro sveta, 8848 metrov visoko Sagarmato.
Maja Roš
