ZSA – Peter Mikša: Leta 1947 rojeni Danilo Cedilnik, med plezalci poznan kot Den je konec 60. in v 70. letih veljal za enega najpomembnejših slovenskih alpinistov v zlati dobi slovenskega odkrivanja visokih gora v Hindukušu, Himalaji in drugje. Bil je član odprav v Hindukuš leta 1970, na Makalu leta 1972, Kangbačen 1974, zopet Makalu 1975 in Hindukuš 1979. Največ je plezal s Borom Krivicem, Stanetom Belakom, Mitjo Koširjem, Marjanom Manfredo in Vikijem Grošljem, pa seveda še obilico drugih. Z Nejcem Zaplotnikom, Jožetom Andlovicem in Alešem Kunaverjem so bili prvi inštruktorji v »naši« šoli za nepalske gorske vodnike v Manangu.
Plezal – in ogromno preplezal – je seveda še marsikje drugje … Den, ki je kot likovni pedagog poučeval na osnovni šoli v Šmartnem pod Šmarno goro, je v hribih našel tudi navdih za likovno ustvarjanje. Gore so prevladujoč motiv mnogih njegovih grafik, akvarelov in tako naprej. Den pa je likovno ustvarjal celo na višini 4.600 m na ledeniku Baltoro. Tam je nato narejeno tudi razstavil – le redkokdo, če sploh kdo se lahko pohvali, da je imel razstavo na višini preko 4500 metrov? Je tudi avtor dveh knjig ‒ obe, Congma je hodil spredaj in Sledovi ptic, sta zelo poetični. Den pravi: »O nobenem športu ni napisanih toliko knjig, narejenih filmov, glasbe, fotografij in likovnih upodobitev, kot o alpinizmu/plezanju, saj alpinisti očitno čutimo potrebo, da svoja močna doživetja na nek način izrazimo in posredujemo drugim.” V pričujočem posnetku lahko prisluhnete, kako se je znašel v svetu vertikale, kje se je vse začelo, kdo so bili njegovi soplezalci, pa njemu najbolj zapomljive odprave in seveda gore, stene, smeri…
