Čudežno je preživel 500-metrski padec: ni bilo prvič, da je ubežal smrti

Slovenske novice, 04. januar 2024

PLAZ GA JE NOSIL IN PREMETAVAL

Dejan Grm okreva po predbožični nesreči v steni Jalovca. Njegovo življenje je viselo na nitki že pred leti na Triglavu.

»Že drugič se mi je zgodilo, že drugič so me rešili dobri angeli, ki me varujejo od zgoraj. To je bila res velika sreča v nesreči,« nam je po telefonu iz ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) z glasom, polnim optimizma, povedal Dejan Grm. V hudi nesreči 17. decembra ga je plaz kar 500 metrov nosil in premetaval prek strme južne stene Jalovca.

Šestintridesetletni gornik iz vasice Socka v občini Vojnik je bil kot mladenič tako navdušen in hiter gorski tekač, da se ga je prijel vzdevek Redbul. Pred devetimi leti je čudežno preživel že 200-metrski padec čez steno z Malega Triglava na ledenik na Kredarici. Tedaj si je polomil rebra, rešila pa ga je bliskovita reševalna akcija članov Reševalne skupine Ajdovščina – Gorska reševalna služba (GRS) Tolmin, ki so bili po naključju v neposredni bližini. V hudem mrazu so ga med čakanjem na helikopter oteli smrti tako, da so ga greli s svojimi telesi in dihali vanj.

Padca se ne spominja

Dejan Grm na vrhu, tik preden se je
ponesrečil. Foto: osebni arhiv

Tik pred božičnimi prazniki, 17. decembra 2023 je bilo, se je Dejan že drugič znova rodil. S tremi prijatelji, vsi so izkušeni gorniki in se pogosto lotevajo alpinističnih izzivov, se je odpravil na turno smuko po Jalovčevem ozebniku. A še pred to poslastico za najbolj izkušene turne smučarje so se seveda povzpeli na vrh kralja slovenskih gora, kakor zaradi njegove lepote in zahtevnosti rečejo 2645 metrov visokemu Jalovcu, šesti najvišji gori v Sloveniji.

Nesreča se je zgodila ob sestopu z vrha na južni strani grebena proti Trenti globoko spodaj. Ko je Dejan prečil s snegom precej skopo poprhano skalno pobočje nad Loškim žlebom, je nad njim završalo in z vrha pobočja je prihrumel plaz.

»Kaj naj rečem, odneslo me je, to je šlo po luftu, snega ni bilo veliko, skoraj same skale so tam in res ne vem, kako sem sploh preživel. Po vsem tem sem imel polomljena vsa rebra na levi strani, a začuda po glavi in drugod ni bilo hujših poškodb. Nobene krvi, res neverjetno. Zagotovo mi je tudi moja čelada rešila življenje. In kakšna sreča, da smo hodili v večji razdalji in da je odneslo samo mene! To bi bilo hudo, če bi nas vse naenkrat odneslo.«

»V bistvu se samega padca in vsega, kar je sledilo, ne spomnim dobro. Menda sem se takoj, ko sem obstal, usedel in jim začel mahati. Jaz tega ne vem, bil sem v nekem čudnem stanju zavesti, vem samo, da sem lahko nadvse hvaležen mojim prijateljem in pa gorskim reševalcem, ki so me že drugič rešili.« Dejan se je kmalu po nesreči že javil na družbenem omrežju in številnim prijateljem in sledilcem sporočil, da je z njim vse v redu.

Čudež na Triglavu Grm se je prvič drugič rodil 24. januarja 2015. Takrat se je sam povzpel na Triglav in na zaledenelih skalah omahnil v globino. Že to, da je tako hud padec sploh preživel, je bil pravi čudež, prav tako je bilo neverjetno, da so ga po padcu v hudem snežnem viharju sploh opazili in takoj prihiteli do njega. Nato je sledilo še dramatično gorsko reševanje s helikopterjem v zelo slabem vremenu.

Varujejo ga angeli

»Javljam se, da sem oziroma bom ok. Roke, noge, glava, ok. Hrbtenica, rebra operirana, lepo so uredili. Glede na to, kje je 500 metrov Loškega žleba, sploh ni več dvoma, da imam angele. Reševalci v helikopterju, vem, kateri ste bili, oddolžil se bom. Ne hodim veliko v hribe, nimam časa, tako da upam, da me bo bolj strah, ker po 2015. me ni bilo nič. Hvala Francu (Grozniku, op. a.) in obema kolegoma, da so hitro poklicali gorske reševalce. Srečen božič,« je zapisal.

Zaradi nesreče bi Triglav tokrat skoraj ostal brez obiska Božičkov. Že osem let je namreč tradicija, da se na našega očaka za božič povzpnejo dobri možje in z najvišje točke Slovenije zaželijo dobre želje v dolino. Ideja za božični pohod se je porodila prav Dejanu, ki je zadnja leta vedno zbral družbo izurjenih Božičkov in v popolni zimski gorniški opremi osvojil Triglav. Mimogrede so s seboj prinesli tudi božično drevesce in ga okrašenega zapičili v sneg na Kredarici.

Kljub temu da je Dejan božič in novo leto preživel v bolnišnici, tudi letos ta tradicija ni izostala. Njegovi štirje prijatelji so prišli k njemu domov po Božičkova oblačila in kape in se nato prav na božični dan, 25. decembra, še v trdi temi odpravili na Triglav.

Ta konec tedna bodo Grma iz UKCL že odpustili v domačo oskrbo in čakata ga dva meseca intenzivnih terapij. Vmes bo seveda že malo hodil okoli doma, za spomladi pa so mu zdravniki napovedali, da bi bilo zdravljenja lahko konec. »Delam na tem, da bom spet tak, kot sem bil pred nesrečo. Sedaj se bom potrudil, da ne bo še tretjič. Po padcu s Triglava me je bilo premalo strah, odslej naprej upam, da me bo bolj in da se mi ne bo več kaj takšnega zgodilo,« je sklenil.

Tina Horvat

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja