
Lojze Zupanc: Na Martinjvrhu so imeli v starih časih starega pastirja, ki je v tamošnjih rebreh pasel ovce. Nič drugega ni imel, ko usmiljeno srce in pastirsko palico. Vsako jutro je skozi vas grede piskal in piskal na vrbovo svirko, da so gospodarji spustili ovce iz ovčnjakov, in zbrano čredo segnal na zelene rebri ter jo pasel do večera, ko je ovce spet prignal v vas.
Za pridno ovčarjenje pa dobrosrčni pastir ni dobil nobenega plačila, razen hrane danes pri tej, jutri pri oni hiši in strehe nad glavo, ko je nočeval, zdaj v tem, zdaj v onem ovčnjaku.
Četudi je imel stari ovčar pastirsko palico, ni niti enkrat udaril niti ene ovce, saj so ga vse ubogale in šle za njim, kadar je dvignil palico in zapel: “Oj, ovčice, le za menoj, da se ne bo katera izgubila ali si nogico zlomila!”
Ko pa je stari pastir umrl, so ga vaščani pokopali, njegovo pastirsko palico pa dali mlademu pastirju, ki se jim je udinjal za ovčarja. Ta pastir pa je bil surovež, da malo mu podobnih. S pastirsko palico je pretepaval uboge ovčke, da so prestrašeno blejale in se bežeč pred zlobnežem izgubljale v hosti, tam pa so jih davili volkovi in lisice. In glej! Palica, ki je nekoč čudežno privabljala ovčice v čredo, je nekega dne na vsem lepem izgubila dobrotno moč ter se v rokah zlobnega pastirja še sama spremenila v zlobo. Česar koli se je hudobni pastir dotaknil z njo, vse je v trenutku okamenelo. Zlobni ovčar, ki tega ni vedel, pa je ovce, ki so se pred njim poskrile v hosto, pretepaval in pretepaval, da je vsa čreda okamenela.
Ves preplašen je pastir pritekel v vas in povedal gospodarjem, kaj se je zgodilo. Le-ti so odšli za njim v hosto in ko so videli, kaj jim je zlobni pastir nahudil, je najstarejši kmet potegnil palico pastirju iz rok in ga oplazil z njo po hrbtu, da je še ta okamenel …
Pripovedujejo, da od takrat na Martinjvrhu ni več ovac. Pastirska palica, ki so jo vaščani staremu pastirju zasadili v grob, pa je oživela in se razrasla za mogočen hrast.
Pojdite na Martinjvrh in poiščite v bližnji hosti skale, ki so tamkaj ostale od nekdanje ovčje črede in hudobnega pastirja! Če boste našli še večji hrast, ki je zrasel iz čarobne palice dobrotnega pastirja, pa mu odsekajte eno samo vejico in si iz nje napravite pastirsko palico, pa boste lahko srečno pasli ovce, kakor jih je nekoč pasel stari dobrosrčni ovčar!
Glas, 12. junij 1961