Slovenski alpinizem 2004
Cordillera Blanca, Cordillera Huayaush
Tine Marenče (vodja), Anže Marenče, Žiga Šter, Aljoša Brlogar in Klemen Zupanc.
Ranrapalca (6162 m), severna stena SKANDINAVSKA SMER 06. 07. 2004, Tine Marenče, Anže Marenče, Žiga Šter, Aljoša Brlogar in Klemen Zupanc, IV, 3, 800 m
Siula Chico – Siula Grande, ozebnik KRIK TIŠINE – SPOMINSKA SMER MATEJA MOŠNIKA 01. 08. 2004, Anže in Tine Marenče, V+, 6, 600 m, 11 ur, prvenstvena smer.
26. – 27. 6. Brnik – Frankfurt – Sao Paulo – Rio de Janeiro – Lima.
28. 06. Lima – Huaraz.
29. 06. Aklimatizacija na Japrujirci (4620 m).
30. 06. Priprave za odhod v dolino Ishince.
01. 07. Pristop v dolino Ishince in postavitev baznega tabora.
03. 07. Tine, Žiga, Aljoša dosežejo vrh Urusa (5495 m). Anže in Klemen se odpravita nekoliko kasneje, dosežeta višino 5300 metrov.
05. 07. Priprave in odhod proti Ranrapalci (6162 m). Prespijo v bivaku na 5000 metrih.
06. 07. Ob treh ponoči se odpravijo iz bivaka. Po uri in pol pod steno, 5300 metrov. Do sredine stene plezajo nenavezani. Nato Tine in Žiga navežeta Aljošo, ki se slabo počuti. Po dobrih dveh urah so vsi zbrani na grebenu (6100 m). Sestopijo po normalni smeri na južno stran gore. Še isti dan se vrnejo v bazo.
10. 07. Odhod nazaj v Huaraz.
13. 07. Nakupijo vse potrebno za 19 dni.
15. 07. Odpravijo se proti glavnim ciljem. Osem ur se vozijo do vasi Queropalce.
16. 07. Z osli v dobrih štirih urah dostopijo do baznega tabora pri jezeru Carhuacocha, 4200 metrov visoko.
18. 07. Tine, Anže in Klemen nesejo potrebno opremo pod Jirishanco, do višine 4800 metrov. Žiga in Aljoša pa neseta svojo opremo pod ledenik, ki vodi pod JV steno Siule Chico.
19. 07. Počitek.
20. 07. Žiga in Aljoša odrineta zgodaj zjutraj proti Siuli Chico, ostali trije malo kasneje. 200 metrov pod vstopom v smer se Klemen obrne, Tine in Anže pa neseta vso opremo pod steno. Tam skopljeta snežno luknjo. V bazni tabor se vrneta Žiga in Aljoša, ker je na začetku ledenika, ki vodi pod JV steno Siule Chico Žiga izgubil derezo.
21. 07. Tine in Anže sestopita v bazo.
22. 07. Premešajo naveze. Tako bodo v Jirishanci poskusili Anže, Tine in Žiga, v Siuli pa Aljoša in Klemen.
24. 07. Dostopijo do snežne luknje pod Jirishanco.
25. 07. Ob dveh ponoči zaplezajo v steno. Že v spodnjem delu jih presenetijo slabe razmere. Tudi v nadaljevanju plezajo počasneje, kot so načrtovali, saj je stena že v spodnjem delu strma. Na 5500 metrih si v dobrem zavetju privoščijo počitek. Nato splezajo še tri najtežje raztežaje. Ob štirih popoldne se odločijo, da zaradi pomanjkanja tehnične opreme, utrujenosti, slabega vremena in slabih razmer ne nadaljujejo. Pozno ponoči pridejo pod steno. Tine in Žiga kmalu odrineta proti bazi, Anže pa prespi v snežni luknji.
30. 07. Ista trojka odrine proti Siuli Chico. Na platoju pod JV steno Siule Chico in Siule Grande postavijo šotor na višini 5400 metrov.
01. 08. Dostop pod steno traja dve uri. Med plezanjem prvega resnejšega raztežaja se Žiga odloči, da se obrne. Tako nadaljujeta Tine in Anže. V nadaljevanju sledi strm, 200 metrov visok slap – ključ smeri. V zadnji tretjini ju lep in strm žleb (65°-85°) pripelje do vrha stene, na sedlo med Siulo Chico in Siulo Grande. Ura je dve popoldne. Po krajšem počitku se lotita še zahtevnega in nevarnega raza, ki vodi proti Siuli Chico. Po dveh urah in le 50 metrih preplezanega raza odnehata in se ob vrvi, po smeri plezanja, spustita v dolino. Ob 8. uri zvečer sta ponovno v šotoru.
02. 08. Zjutraj odidejo proti bazi.
03. 08. Pakiranje v bazi.
12. 08. Brnik.
