Večer, 15. april 1976
Ribniška ostane planinska
V PRVIH DNEH MAJA BODO NA SLADKEM VRHU USTANOVILI PLANINSKO DRUŠTVO
Najbolj zagrete planince – predvsem tiste, ki so kmalu po vojni z udarniškim delom zgradili “kraljico pohorskih planinskih postojank” – Ribniško kočo, bo razveselila novica, da ta priljubljena planinska postojanka le ne bo šla iz planinskih rok.
Na Sladkem vrhu tečejo namreč intenzivne priprave na ustanovni občni zbor planinskega društva, ki ga bodo sklicali v prvih majskih dneh. In ker so se Sladkogorčani zelo zavzeli, da bi prevzeli v upravljanje Ribniško kočo, glavnemu odboru PZS verjetno ne bo treba preveč oklevati glede odločitve. Kolikor bodo našli skupni jezik, se obeta – po zapori koče skoraj od lanskega poletja sem – planincem, da jim bo ta priljubljena planinska postojanka, mejnica med vzhodnim in zahodnim Pohorjem, zopet gostoljubno odprla vrata.
M. C.
Novi planinski objekti
Planinski društvi Škofja Loka in Sovodnje načrtujeta v bližnji prihodnosti zgraditi novi planinski postojanki v predgorju Julijskih Alp. Ločani bodo zgradili planinski dom na 1563 m visokem Blegošu, Sovodenjčani pa pod 1026 m visokim Ermanovcem. Če bo društvoma uspelo uresničiti finančni načrt graditve, se planincem kmalu obetata novi postojanki, in to na zelo privlačnih vrhovih, ki slovita po izredno lepem razgledu.
Blejski planinci so se na minulem občnem zboru odločili, da bodo zgradili novo postojanko na planini Lipanci nad Pokljuko (1663 m). Sedanja Blejska koča namreč že dolgo ne ustreza več.
Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS pa bo v juniju organizirala planinsko delovno brigado, ki bo teden dni pripravljala v dolini Bavšice tabor za izobraževalni center. Kot smo poročali že 10. julija lani, je dobila planinska zveza Slovenije v Bavšici v najem parcelo, veliko 4000 kvadratnih metrov.
Naveze v Koglu
V stenah so pravzaprav še vedno dokaj neugodne razmere, toda to ne velja za južno steno Kogla, ki je v spomladanskem času najprimernejša za plezanje v suhi skali.
Že pretekli petek sta pod steno bivakirala Ivan Cverlin in Stojan Verdnik, oba člana AO TAM, ki sta naslednji dan preplezala rumeno zajedo – ocena VI. Kot sta povedala, je bilo v steni še veliko drugih plezalcev iz Tržiča, Celja, Kamnika in od drugod. Tudi dve celjski navezi sta bili zelo uspešni. Janez Črepinšek in Franc Čanžek – oba se namreč pripravljata za odpravo v Kavkaz – sta v nedeljo ponovila kamniško smer, medtem ko sta Andrej Palir in Jože Zupan preplezala rumeno zajedo. Drugi člani AO Celje so zopet imeli delovno akcijo na Korošici.
I. B.
je posebno mikavno, terja
pa tudi skrajno previdnost
in predvsem – veliko porcijo
plezalske tehnike.
Ciril Debeljak odlikovan
Njegovo ime dobro poznamo, saj je povezano s številnimi prvenstvenimi smermi v Savinjskih in Kamniških Alpah. Je tudi eden izmed redkih začetnikov naše ekstremne alpinistike, o tem nedvomno pričajo težki prvenstveni vzponi, kot na primer centralni steber v steni Dedca, ki ga je z Radom Kočevarjem preplezal že leta 1949 in ki še danes marsikateremu alpinistu pomeni veliko in trdo preizkušnjo – kljub znanju in tehniki, ki jo imamo na razpolago. Za Cicem je plodna alpinistična kariera, ki pa se še ni končala. Vrsto let uspešno vodi alpinistični odsek planinskega društva Celje, kot prekaljen gorski reševalec in planinski delavec pa ima veliko zaslug tudi pri vzgojnem delu.
Pred dnevi je predsednik občinske skupščine Celje alpinistu in gorskemu reševalcu Cirilu Debeljaku – Cicu izročil odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Vsi, ki ga dobro poznamo, mu čestitamo, z željo, da bi se še dolgo srečevali v gorah.
I. B.
