DHAULAGIRI — BELA GORA
Delavska enotnost, 21. december 1956
Petdesetletni boj za štirinajst Himalajskih osemtisočakov je prešel 5. junija 1950 v zaključno razdobje. Tedaj je uspele dobro opremljeni in odlično sestavljeni francoski ekspediciji pod vodstvom Maurica Herzoga premagati prvi osemtisočak — Anapurno (8.078 m). Glavni napad te francoske himalajske ekspedicije je bil v tem letu namenjen Beli gori — Dhaulagiriju (8.167 m). Himalajski Montblanc je tudi najboljšim francoskim alpinistom ni dovolil, da bi ga osvojili.
Od takrat so bili usmerjeni proti Dhaulagiriju številni poizkusi najboljših himalajskih ekspedicij. Stene in grebeni te kristalne gore so vkovani v večni led in sneg, vse kipi navpično, od vsepovsod pojo grozečo in uničujočo pesem plazovi; vse smeri, ki vodijo proti vrhu, so več tisoč metrov visoke in tehnično zelo zahtevne. Plezalci morajo zmagovati višino in strmino, naskakovalci morajo obvladati tehnične težave v ledu, skali in nevarnih ledenikih. Sam Dhaulagiri leži v neposredni bližini, na zahodni strani Anapurne, v rang listi himalajskih osemtisočakov je šesti najvišji vrh na svetu. Razen francoskih alpinistov so se pozneje zanimali za ta nepremagani osemtisočak tudi Švicarji in Argentinci.
Po francoski zmagi nad Anapurno v letu 1950 so morali najboljši svetovni alpinisti čakati dve leti, šele 29. maja 1953 je klonil pred voljo in tehniko človeka tretji zemeljski pol — Streha sveta — Mount Everest in 3. julija istega leta je uspelo Hermannu Buhlu premagati Goro smrti in plazov — Nanga Parbat. Leta 1954 sta stopila Achille Compagnoni in Lino Lacedeli na K2 — 8.611 metrov. Herbert Tichy pa se je v družbi ing. Sepp Jochlerja in Pasang Dava Lame povzpel na sedmi osemtisočak — Čo Oju (8.153 m). Leta 1955 so francoski alpinisti premagali Makalu (8.470 m), angleški alpinisti pa so se komaj teden dni pozneje, 25. maja, povzpeli na tretji najvišji vrh na svetu — Kangchendžongo (8.579 m).
Tri zmage nad himalajskimi osemtisočaki pa so bile dosežene v letošnjem letu; kloniti je moral Manaslu, Lhotse in Gasherbram, zmagoviti so bili japonski, angleški in avstrijski alpinisti, po letošnjih poletnih monsumih je bilo premaganih že deset himalajskih osemtisočakov, nepremagani so stali le še štirje in med njimi najvišji Dhaulagiri. Po letu 1950 so bile tudi leta 1953, 1954, in 1955 usmerjene proti vrhu te nepremagane gore številne odlično opremljene in dobro sestavljene francoske, argentinske, švicarske in švicarskonemške ekspedicije. Argentinski alpinisti pod vodstvom odličnega Franceska Ibaneza so se morali vrniti izpod samega nepremaganega vrha, le dve uri napornega in nevarnega plezanja jih je ločilo od cilja. Vodja je dobil hude ozebline na rokah in nogah, pozneje pa je v bolnišnici v Katmanduju umrl za pljučnico. Tudi nemškošvicarski ekspedicije Bela gora ni bila naklonjena. Odlično sestavljena ekspedicija pod vodstvom Martina Meierja se je morala leta 1955 vrniti, ko je bila komaj 263 metrov pod vrhom. Dhaulagiri je ostal nepremagan! V Himalaji je torej ostalo samo še nekaj nepremaganih osemtisočakov, med zmagovalce so se uvrstili s Tensing Norkayem in Dava Lamo na čelu, poleg Edmunda Hillaryja in Bubla so bili uspešni še Italijani, Avstrijci, Francozi in Japonci ter Švicarji.
Nepremagani so ostali le še šesti Dhaulagiri, enajsti Hiden Peak, dvanajsti Brold Peak in poslednji, štirinajsti osemtisočak Gosainthan. Ti štirje čakajo novih pogumnih in srečnih naskakovalcev in zmagovalcev. Proti vrhu Dhaulagirija so namenjene nove argentinske, francoske in švicarske ekspedicije, italijanski alpinisti hočejo ponoviti zmago nad K2, njihovi alpinist so namenjeni v Karakorum, kjer jih čakata nepremagana Hiden Peak in Broad Peak, sovjetski in kitajski alpinisti, katerim se bodo verjetno pridružili tudi naši, pa bodo krenili proti poslednjemu, najnižjemu osemtisočaku — Gosainthanu (8.013 m), ki je dostopen iz Tibeta. Priprave za ekspedicije v prihodnjem letu v Himalajo so v polnem teku in se bližajo zaključku. Na podlagi bogatih in dolgoletnih izkušenj dosedanjih uspešnih himalajskih ekspedicij bodo skušale v letu 1957 premagati še preostale štiri nepremagane himalajske osemtisočake. Vsem želimo obilo uspeha, posebno pa našim. Prepričani smo, da bo prihodnje leto uspešno zaključen boj človeške volje in tehnike z najvišjimi zemeljskimi višinami.
Žuro
