Narodni park Sutjeska je bil desetletja simbol nečesa, kar naj bi bilo nedotakljivo: pragozd, (visoko)gorski plato, zgodovinski spomin, prostor, kjer se narava in zgodovina prepletata v redki, skoraj svetovni kategoriji. Danes pa se tam odvijajo nove »bitke za Sutjesko« – ne več vojaške, temveč okoljske, birokratske in politične. In kot vedno, ko se v narodnem parku zamenja veter, se zamenja tudi razumevanje besede zaščita.
Prvi znaki: buldožerji, razširjeni gozdni kolovozi, posekana drevesa
Na planinskem platoju, kjer zakon dovoljuje le tradicionalne lesene bajte, se pojavljajo stroji. Ravnanje terena, širjenje poti, padla drevesa. Uradna razlaga: »urejanje gozdne poti, priprava za planinski dom.« Neuradna razlaga, ki jo šepetajo domačini: hotel.
In ko se v narodnem parku začne govoriti o hotelih, je to vedno alarm.
Perućica: evropski pragozd, ki ga ne bi smeli niti oplaziti
Pod platojem leži Perućica, ena zadnjih pravih evropskih pragozdov. Znanstveniki jo opisujejo kot naravni laboratorij, kjer se še vedno odvija prvinski ogljikov cikel. Vsak poseg nad njo – kanalizacija, odpadne vode, gradnja – pomeni nepopravljivo škodo.
Mednarodne institucije jo spremljajo: UNESCO, Bernska konvencija. Toda nadzor na terenu? Po poročilih – minimalen.
50-letni zakup: ko se javni interes prepiše v zasebni
V poletju 2026 je bila infrastruktura narodnega parka dana v 50-letni zakup zasebni družbi. Ne naravni viri, pravijo uradni dokumenti – samo objekti. Toda zakupnik dobi: nadzor nad prehodi, rampami, dostopi, upravljanje turističnih objektov, pravico do pobiranja vstopnin, pravico do urejanja poti, pravico do nadzora nad območji, ki so bila prej v domeni javnih institucij.
In 30 % prihodkov naj bi pripadalo parku. Toda vprašanje je preprosto in povsod prisotno: kdo nadzira nadzornika?
Prvi učinek »razvoja«: cene za obiskovalce eksplodirajo
Namesto obnove poti, koč ali infrastrukture je prvi vidni rezultat koncesije cenik: dnevna vstopnica: +100 %, sezonska karta: +500 %, družinska sezonska karta: +600 %, šotor: 30 KM na dan, 5 KM za pristop k spomeniku.
Za primerjavo:
NP Kozara: 4 KM
NP Una: 8 KM
NP Tara: 5 KM na avto
Yellowstone: 35 USD za avto, veljavno 7 dni
letna družinska karta za Yellowstone: 70 USD
Če smo tu vsaj malo zlobni (pravični), pa je TNP s cenami in pristopom še vedno nosilec zastave in prvega mesta na svetu. Morda pa jim kdo v BiH svetuje …?
Družinska sezonska karta za Sutjesko je dvakrat dražja od letne karte za Yellowstone.
Kaj se je spremenilo od 2016?
Pred desetletjem je bila uradna državna pozicija jasna: narodni park je lahko upravljan samo javno, nikoli zasebno.
Danes je realnost drugačna. Trump je pokazal, da zakoni te gravitacije ne veljajo več. Zakup je podeljen brez razpisov, brez javne razprave, brez transparentnosti. In vprašanje visi v zraku: Kaj se je spremenilo?
Odgovora ni.
Globalni kontekst: ko se narodni parki spreminjajo v poslovne modele
Ko se zamenja politični veter, se zamenja tudi razumevanje narave. V nekaterih državah je dovolj, da se zamenja administracija, pa se začnejo razmišljanja o: odprodaji zavarovanih območij, privatizaciji dostopov, komercializaciji naravnih virov, gradnji infrastrukture v jedrih parkov.
Če lahko predsednik ZDA javno razmišlja o odprodaji delov zavarovanih območij, potem ni presenetljivo, da se podobni pritiski pojavljajo tudi drugje. Vsak župan si prav rad ustvari svoj bankomat in tako narodni parki, območja zavarovane narave in znamenitosti postajajo politični plen, ne več naravna dediščina.
Zaključek: Bitke za Sutjesko se ponavljajo – le orožje je drugačno
Včasih so bile bitke za Sutjesko vojaške. Danes so birokratske, finančne, infrastrukturne. Namesto tankov prihajajo bagri. Namesto vojakov – investicijski interesi. Namesto frontne črte – gozdni kolovozi.
Toda bistvo ostaja isto: gre za boj za prostor, ki bi moral ostati nedotakljiv.
Narodni park ni poslovni model. Narodni park je prihodnost. In prihodnosti se ne prodaja. Vsi novodobni planinci, turisti, ki se peljete z avti, kar se le da najvišje, seveda krepko pripomorete k temu početju razvrednotenja milijonletne krajine …
