Hrvaško alpinistično skupnost so na zboru 2024 zmotivirala številna preopremljanja obstoječih klasičnih smeri, da so sprožili številne teme in razprave v odboru njihove Komisije za alpinizem, zaradi česar je bila oblikovana rešitev v obliki razglasa. Kot vedno so se zgledovali po sosedih in ustvarili … Če poskušamo poiskati odgovor na naslov, je verjetno bolje pozno, bolj (kot ne) res prepozno. Tudi reševanje zadev za nazaj bi bilo bolj kot ne misija nemogoče, saj so se tudi splošne moralne vrednote preveč in bistveno spremenile. V utemeljitvi razglasa je sicer zapisano, da varovanje in upravljanje alpinističnih smeri v hrvaških stenah kot alpinistične dediščine temelji na dve ravneh pravic: lastninske in avtorske. Lastninska pravica nad smermi in skalami je v lasti lastnikov terena: države, mest, občin, hrvaških gozdov, nacionalnih in naravnih parkov, zasebnikov itd. Po drugi strani pa so prvi plezalci s prvenstvenim vzponom v določeni smeri za tisto linijo določili ime, natančno linijo gibanja, način opremljanja (trad ali s stalnimi varovali) in vrednotenje smeri – skratka skladno z značilnostmi kamnine je avtor določil značaj, smer in s tem tudi izkušnje, ki jih bodo imeli bodoči ponavljalci. V ponovitvah smeri pa (pre)pogosto sledijo popravki teh elementov. Čeprav je alpinistična dejavnost kot taka zaščitena s strani Unesca, avtorska pravica zakonsko ni urejena. Skratka, če bi se skupnost potrudila in zadevo uredila ob prvih preopremljanjih, bi bilo drugače, kar pa ni nujno, da bi bilo spet …
Proglas Komisije za alpinizam o zaštiti alpinističkih smjerova (PDF)
Razglas o zaščiti, opremi in vzdrževanju alpinističnih klasičnih smeri
Na podlagi sklepov Zbora alpinistov 2024 je Komisija za alpinizem Hrvaške planinske zveze določila naslednje smernice:
1. Komisija za alpinizem je ustanovila Odbor za smeri kot pristojni organ Komisije za registracijo, varovanje, opremljanje in vzdrževanje klasičnih alpinističnih smeri. Člane odbora in komisije imenuje Komisija, v njihovi pristojnost pa je evidentiranje in reševanje vseh vprašanj in dilem v zvezi s smermi kot objekti alpinistične dediščine.
2. Hrvaška Komisija za alpinizem bo v sodelovanju z alpinističnimi odseki sprožila postopek in realizacijo celotne baze hrvaških alpinističnih smeri kot osnovo za njihovo zaščito, vzdrževanje, aktivno uporabo pa tudi ustvarjanje novih smeri. Do oblikovanja baze so relevantni vsi zgodovinski viri v obliki vodnikov, dokumentov in spletnih strani.
3. Hrvaška Komisija za alpinizem ne dovoljuje (pre)opremljanja obstoječih klasičnih smeri ali delov s svedrovci, spreminjanje imen in podobnih posegov brez predhodnega soglasja avtorjev smeri. V primeru soglasja se o tem obvesti Odbor za smeri Komisije za alpinizem HPZ. Če avtor ni živ ali dosegljiv, to soglasje predlaga omenjeni odbor in potrdi izvršni odbor Komisije. Enako načelo velja za posege v pomembnejše dolge smeri, zavarovanih s svedrovci.
4. Če usmerjevalni odbor ugotovi nasprotja teh okvirov, lahko v soglasju z avtorji in z obvestilom sprejme odločitev o odstranitvi svedrovcev iz te smeri, za kar se zadolži opremljevalca.
5. Hrvaška Komisija za alpinizem se zavzema za nadaljnji trajnostni razvoj alpinistične dediščine in nove klasične smeri. V tem smislu Komisija nagovarja in motivira plezalce k plezanju novih klasičnih prvenstvenih smeri povsod tam, kjer to omogočajo linija v stenah.
***
Ta razglas ureja varstvo, opremo in vzdrževanje klasičnih alpinističnih smeri in kot tudi pomembnejših opremljenih dolgih športnih smeri. Komisija bo razglas s svojimi odbori spodbujala v skladu z lastniki, pristojnimi institucijami, alpinističnimi odseki in alpinistično skupnostjo nasploh. S tem se Hrvaška Komisija za alpinizem zavezuje v sodelovanje z lastniki na alpinističnih lokacijah, da bo aktiven dedič te dragocene alpinistične dediščine.
