Slovenske novice, 04. junij 2021
STARA 200 LET
Dvestoletna smreka pod Voglom je visoka 47 metrov. Premer debla znaša več kot meter in pol.
Foto: Anika Odar
V jubilejnem letu, ko praznujemo 30. rojstni dan, je Slovenija dobila tudi uradno najdebelejšo smreko. To je mogočno, častitljivih 200 let staro in 47 metrov visoko drevo, ki se ponaša s kar 169 centimetri premera in 31,6 kubičnega metra volumna debla. Smreka, ki so jo poimenovali Bohinjska kraljica, raste na nedostopnem pobočju na južni strani Bohinjskega jezera. Ekipa Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdarskega inštituta Slovenije in arboristov je te dni z meritvami potrdila, da gre za najdebelejšo v Sloveniji, in včeraj, ob koncu Tedna gozdov 2021, Bohinjsko kraljico tudi uradno predstavila Sloveniji.
Kataster velikanov
»Da smreka doseže takšno debelino, mora imeti izjemno srečo! Imeti mora dovolj vode in hrane, zaščitena mora biti pred vetrom pa tudi pred podlubniki. Poleg tega mora imeti tudi to srečo, da jo kdo najde,« pripoveduje pobudnica projekta in predstavitve Bohinjske kraljice, domača terenska gozdarka Lucija Odar z Zavoda za gozdove, Območna enota Bled.
V Bohinju so začeli sistematično iskati drevesne velikane že leta 1979. Na pobudo domačina in gozdarja Ivana Vebra sopopisali, izmerili in fotografirali 75 debelih dreves in izdelali poseben kataster. Nekaj jih je že odmrlo, nekaj se jih še bori za preživetje, veliko je še zelo vitalnih, med njimi je tudi rekorderka.
Našli so jo pravzaprav že pozimi 1992. Takrat jo je z zgornje postaje gondole na Voglu z daljnogledom opazil gozdar iz Bohinja Lojze Budkovič, zaposlen na Zavodu za gozdove. Naslednje leto sta s sodelavcem Markom Gašperinom preiskala kar 20 hektarov območja v pobočju Mirnikov in presenečeno obstala pred izjemno mogočnim drevesom, ga izmerila, fotografirala in vnesla v kataster. Premer je pred 28 leti znašal 159 centimetrov in že takrat je bila to najdebelejša smreka v Bohinju.
Vitalna kraljica
Lojze Budkovič je med strokovnim delom odkril marsikaterega velikana v bohinjskih gozdovih, po njegovi upokojitvi pa je njegovo področje na Območni enoti Bled ZGS prevzela Odarjeva. »Zanimalo me je, ali kje v Sloveniji raste debelejša smreka. Uradne evidence najdebelejših dreves nimamo, so pa najdebelejša zaščitena kot naravna vrednota. Pozanimali smo se tudi med kolegi gozdarji, ali kdo kaj ve. Nato smo ugotovili, da tako debele ni nikjer drugje v Sloveniji, in se odločili za ponovne in uradne meritve,« je zadovoljna.
Mogočno drevo so gozdarji prejšnje dni premerili od vrha do tal. Jernej Jevšenak z Gozdarskega inštituta Slovenije je odvzel iz debla izvrtek in tako so v laboratoriju natančno ocenili njeno starost (200 let), arborista Rok Kozjek Mencinger in Gašper Finžgarpa sta splezala na vrh in izmerila višino ter premere po sekcijah, da so lahko izračunali volumen debla.
Podlubniki bodo le še spomin
»Bohinjska kraljica je zelo vitalna in je uspešno kljubovala vremenskim ujmam in napadom podlubnikov. Glede na njene dimenzije tudi dobro prirašča, zato pričakujemo, da bo njen premer še zrasel,« se veseli Odarjeva in tudi v zvezi s podlubniki pove razveseljivo novico. Kot je znano, so bili gozdovi v Bohinju med najbolj prizadetimi v vetrolomu in žledolomu pred petimi leti, nato so jih napadli še podlubniki. »V tem obdobju je bilo posekanih 1,186.991 m3 lesa, od tega je bilo kar 98 odstotkov sanitarnih sečenj – velika večina zaradi gradacije podlubnikov. Tako obsežne gradacije podlubnikov, ki bi za seboj pustili toliko ogolelih površin, iz preteklosti niso znane in so verjetno posledica klimatskih sprememb in preteklega načina gospodarjenja z gozdovi. Predvsem gre za sadnjo smreke na neprimerna rastišča. V letu 2021 pričakujemo, da se bodo razmere s podlubniki umirile, tudi na terenu kaže, da so obsežne sanitarne sečnje zaradi njih le še grenak spomin.«
Do smreke ne vodi nobena pot oziroma je nekdanja steza, ki je od hotela Bellevue vodila na Vogel, že povsem zaraščena in primerna samo za poznavalce. Zato so na Zavodu za gozdove Slovenije v sodelovanju s Turizmom Bohinj posneli kratki dokumentarni film o smreki, ki si ga lahko ogledate na facebook strani Zavoda za gozdove Slovenije.
Tina Horvat
