Gorsko vinogradništvo med priložnostjo in pokrajinskim izzivom
Ko se sprehodimo med pastirskimi bajtami na Veliki planini, si težko predstavljamo, da bi se med ruševjem in planikami razraščale vrste vinske trte. A podnebne spremembe, tehnološki napredek in naraščajoče zanimanje za »junaško vinogradništvo« odpirajo vprašanje: ali bo tudi slovenski planinski svet kmalu postal vinoroden?
Trta nad 1000 metri — znanstvena realnost
V alpskem prostoru se že danes goji trta na nadmorskih višinah, ki so bile še pred desetletji nepredstavljive. V dolini Aoste raste avtohtona sorta Prié blanc do 1200 metrov. V švicarskem Valaisu vinogradi pokrivajo skoraj 5000 hektarjev, v Valtellini jih podpira več kot 2500 kilometrov suhozidov. Vse to so primeri »junaškega vinogradništva,« ki se izvaja v izjemno zahtevnih okoljskih razmerah — strmi tereni, mikroklime, omejen dostop.
Nekatere študije napovedujejo, da bodo do konca stoletja številna alpska območja primerna za gojenje trte nad 1000 metri. Če se bo ta trend nadaljeval, bi lahko tudi slovenske planine — od Kobariškega Stola do Velike planine — postale zanimive za poskusne zasaditve.
Gorsko vinogradništvo ima potencial za poživljanje turističnih območij, ustvarjanje dohodka in trajnostno upravljanje krajine. A hkrati nosi tveganja. V Italiji vinogradništvo porabi med 20–25 % vseh pesticidov, čeprav zaseda le 5 % kmetijskih površin. Trta je rastlina, ki potrebuje vodo — v gorah pa je ta vir omejen.
Poleg okoljskih vplivov obstaja tudi kulturna nevarnost: vinogradi na območjih brez zgodovinske vinogradniške tradicije lahko povzročijo homogenizacijo krajine, izgubo identitete in zamenjavo lokalnih praks z globalnimi tržnimi logikami. Če bi se Velika planina spremenila v vinorodno destinacijo, bi to lahko ogrozilo njen pastirski značaj, arhitekturo bajt in kulturno dediščino.
Kot opozarja Evropska konvencija o krajini, je pokrajina »vir, ki je ugoden za gospodarsko dejavnost, a le, če je pravilno zaščitena, upravljana in načrtovana«. Gorska območja zahtevajo usklajevalne politike, ki izhajajo iz zgodovine, geografije in lokalnih skupnosti — ne iz tržnih impulzov.
Vinogradništvo v gorah je lahko priložnost, a le, če se izvaja z občutkom za prostor, tradicijo in naravo. Morda bo nekoč na Veliki planini res rasla trta — a naj bo to trta, ki spoštuje bajte, pastirje in pokrajino, ne pa trta, ki jih zasenči.
*Predstavljena tematika velja le za del Evrope po svetu se-ve-da trta že uspeva v precej višjih predelih, …
Pripravil Copilot, po predlogi – Andrea Pincin: Sempre più viti in montagna?
