Slovenske novice: Reševalna akcija dveh alpinističnih pripravnikov ob koncu tedna je sprožila plaz razmišljanj
Ta jima lahko prinese izstavitev visokega računa za stroške, ki so nastali zaradi nepotrebnega aktiviranja reševalcev in helikopterja — Dragan Grce in Neva Capuder sta kršila številna alpinistična pravila — V Možnici pod Rombonom je bil minuli konec tedna parkiran diplomatski avtomobil z italijansko registracijo, Capudrova pa je hči slovenskega veleposlanika v Rimu — Sta se na pot v hribe podala na državne stroške z očetovim službenim vozilom?
Bovec, 25. februarja: Akcija reševanja iz smeri Zeleni žleb je dvignila nemalo prahu. Bovški gorski reševalci so v soboto zvečer prejeli klic na pomoč iz severnega ostenja 2208 metrov visoke gore v Kaninski skupini, kjer sta plezala alpinistična pripravnika, 34-letni Dragan Grce in 40-letna Neva Capuder, hči Andreja Capudra, nekdanjega ministra za kulturo v Demosovi vladi in zdajšnjega slovenskega veleposlanika v Rimu.
Par z diplomatskim vozilom? V vasici Možnica pod Rombonom v Posočju so minuli konec tedna, ko sta se v steni zaplezala Dragan Grce in njegova prijateljica Neva Capuder, opazili limuzino z italijansko registracijo in diplomatskimi oznakami. Capudrova, sicer 40-letna kiparka in pravljičarka, je hči nekdanjega ministra za kulturo in zdajšnjega veleposlanika v Italiji Andreja Capudra (med drugim sta oba pri Mohorjevi družbi že izdala knjigi). Gre za noro naključje. da je bil osamljeni avto z italijanskimi diplomatskimi oznakami na parkirišču kar tako prav med njunim podvigom, ali se je veleposlanikova hči v planine namenila tudi na državne stroške z očetovim službenim vozilom?
Vsekakor je najmanj sporno to, da nista imela s seboj rezervnega telefona ali pa vsaj baterije, da bi lahko preklicala pomoč, ki sta jo zahtevala ob 17.35, čez dve uri pa spoznala, da bosta iz Rombona lahko sama, brez pomoči, prišla naslednji dan. V nedeljo sta plezala naprej, čeprav nista imela stika z reševalci in bi bilo precej bolj umno počakati nanje na kraju, od koder sta jih poklicala. Da sploh nista razmišljala o tem, da akcija njunega reševanja še traja, je neodgovorno do tistih, ki po prekinitvi veze niso več vedeli, ali je z njima vse v redu.
Grce in Capudrova sta kršila tudi alpinistična pravila. Strokovnjaki s tega področja pravijo, da velja zapoved: samostojno navezo sestavljata vsaj dva starejša pripravnika, če jim to odobri alpinistični odsek, z mlajšimi pripravniki in tečajniki pa naj bi plezali le alpinisti ali alpinistični inštruktorji. To, da si je Grce izvolil dejati, da so bovški gorski reševalci paranoični že vse od reševanja dveh alpinistov, ki sta umrla na Mangartu, pa priča o njegovem odnosu do tistega, ki mu v težavah edini lahko strokovno pomaga. No, da je mera polna, se ta junak na nekaterih spletnih portalih, kjer debatirajo o njunem podvigu, izmišljuje, da česa takega pa vendarle ni rekel.
V skladu z zakonskimi določili in pravili pridobivanj informacij smo se zaradi odmevnosti obrnili na ministrstvo za notranje zadeve (akcija spada pod njihovo pristojnost) in ministrstvo za obrambo (njihov helikopter je dvakrat poletel nad Rombon, saj se je moral prvič vrniti zato, ker je par plezal naprej, drugič pa ga je hotel kar odgnati, češ da ga zdaj ne potrebuje več) z vprašanjem, ali bodo nemara ljubljanskima alpinističnima pripravnikoma zaračunali stroške reševalne akcije, ki so nastali ob aktivaciji v soboto, 21. februarja, ob 17.35, do končanja v nedeljo, 22. februarja, ob 9.40.
Izvedeli smo, da je je Uprava RS za zaščito in reševanje zahtevala od Gorske reševalne zveze Slovenije podrobno poročilo o poteku intervencije. Iz MORS so še sporočili, da bodo za dopolnitev celotne slike o akciji na Rombonu zaprosili za informacije tudi Generalno policijsko upravo. V sporočilu za javnost so iz URSZR pod vodstvom Bojana Žmavca še zapisali: »Na tej podlagi želimo ugotoviti upravičenost intervencije in v primeru, da je bila intervencija nepotrebna, bo Uprava RS za zaščito in reševanje zahtevala povračilo stroškov, ki so nastali zaradi aktiviranja reševalcev in helikopterja, in to v skladu s predpisi.« No, da bi hčerki nekdanjega ministra ter veleposlanika v Parizu in zdaj v Rimu in njenemu samega sebe polnemu prijatelju izdali račun, pa za zdaj še ne bi upali staviti.(B. F.)
– – –
Slovenske novice, 26. 02. 09
Capuder ni zaprosil za dovoljenje
Glede avtomobila diplomatskih oznak in italijanskih registrskih tablic, parkiranega ob vznožju Rombona, je predstavnik za stike z javnostmi ministrstva za zunanje zadeve zapisal: »Ministrstvo ni upravičeno slediti gibanju svojih diplomatov, čeprav je res, da potrebujejo veleposlaniki za odsotnost iz države akreditacije soglasje ministrstva. Za minuli konec tedna veleposlanik Andrej Capuder za tako dovoljenje ni zaprosil.« Možnosti so torej tri: ali je bil avto v Posočju brez vedenja MZZ, je avto vozila Capudrova (ali Grce) in je bil veleposlanik v Italiji, ali pa ga je vozil nekdo tretji, ki ni v neposredni povezavi s Capudrom.
KOMENTARJI:
Boris Strmšek, 27. 02. 2009
Kar se tiče alpinistov, ki sta zašla v težave, je bilo tako dosti povedanega pri prejšnjem sestavku. To nadaljevanje pa je zares na nizkem nivoju, ki nima ne z novinarstvom, ne z gorami prav velike veze. Očitno vsakokratni negativni odzivi na način pisanja podpisanega novinarja tako ne zaležejo kaj dosti in vselej zasluti svojih pet minut, ko se v gorah pojavi vonj po krvi. In če ni krvi, si je treba dvigniti branost drugače. Tudi s kakšnim natolcevanjem in žaljivim pisanjem. Ne glede na vsa dejstva, si je to novinar privoščil že v prejšnjem članku. Vsaka stvar ima svoje meje.
Domen Zupan, 27. 02. 2009
Omenjen novinar je svoj obraz lepo pokazal ob poročanju nesreče na Mangrtu! Tolkel se je po prsih, kot da je osvobodil vso bovško dolino, vsi ostali novinarji so bili odvisni zgolj od njegovih informacij, ko pa se je javno oglasila sorodnica preminulega in razkrila, s kakšnimi podlimi metodami, ki dejansko niso vredne človeka (da o kaki novinarski etiki seveda sploh ne govorimo) se je loteval poročanja, je kar naenkrat poniknil in na resnično hude obtožbe niti odgovoril ni!
Je pa očitno ta isti novinar dejansko lačen gornikove krvi – saj je članek napisan tako, da kar kliče po novi nesreči, ko nekdo ponovno raje ne bo klical reševalcev, kot pa da se znajde v krempljih tega novinarja, ki ga bo javno raztrgal! Ob nesreči v Repovem kotu pred leti, so pristojni jasno povedali – nobene dileme ne sme biti za klic na pomoč, če se znajdemo v zagati, prav tako se je glede tega GRZS jasno opredelila ob nesreči fantov v Špiku. In pa dajmo še enkrat povedat povsem jasno dejstvo – reševanje je v gorah v Sloveniji brezplačno, razen ob hudi malomarnosti reševanih, o čemer pa v omenjenem primeru ne moremo govoriti! Šla sta plezat, se znašla v zagati in upravičeno poklicala na pomoč. Da nista imela dovolj polne baterije v telefonu in si drznila nato sama izplezati, pa vendarle ni njuna huda malomarnost. Za napake, ki sta jih naredila, naj odgovarjata drugače, v kolikor jima bo pa dejansko izstavljen račun, pa bodo posledice tega čutili vsi gorniki, ne samo onadva, saj se bo slej kot prej ponovil Repov kot…!
Žal živimo v družbi, kjer rumeni tisk prometno nesrečo, v kateri pijan voznik do smrti povozi otroka, obravnava v 5 vrsticah, alpinista, zaradi katerih je dvakrat moral vzleteti helikopter, pa je potrebno javno linčati!
Emil Pevec, 26. 02. 2009
‘Tele-Fon’ pač ni vsemogočna naprava … Po ‘njem’ pridejo v redakcijo Slov. novic zgodbice, ki jih narod rad bere.
Ja, Primož – v zgodbi res manjka vsaj ena črna vreča. Takrat bi bil novinar, poln samega sebe šele – ‘izpolnjen’.
Obstajajo kakšni dokazi (posnetek!) o izjavi o paranoičnih bovških reševalcih (sam sem prepričan, da so to super ljudje). Ker gre za kar hudo obtožbo.
Obstaja vsaj posnetek avtomobila?
Drugače je namreč lahko vse skupaj le natolcevanje …
Ah, saj res – to so SN (pa ne ‘Sportske Novosti’).
Za konec: Res je, da sta alpinistična pripravnika naredila več napak (upam, da sta iz vsega skupaj potegnila dobre nauke) – ampak naj vanju vrže kamen res tisti, ki je brez napak!!
Borut Mežnarčič, 26. 02. 2009
Ko se je pred kakim letom v Repovem kotu smrtno ponesrečila planinka in je njena prijateljica povedala, da si nista upali poklicati reševalcev zaradi tega ker sta se bali za izdani račun so bili pa za smrt krivi reševalci, MORS,….
Bodimo vsi veseli, da sta oba zdrava in živa. Če pa se že najdejo junaki, ki pišejo o gorskih nesrečah pa naj raje pod poudarjen tekst napišejo, da pri nas zakonsko ni urejeno zavarovanje reševanja v gorah in t.i. drugih rizičnih športih. Z veseljem bi ga plačal če bi potem vedel pri čem sem.
Miha Mihelič, 26. 02. 2009
Ob tragični nesreči pred 2 leti na Mangrtu so se novinarji, sploh pa Boštjan Fon izkazali kot nagnusni mrhovinarji (pa še rima se), da ne govorimo o številnih neresnicah, ki so se takrat objavljale.
Tudi v tem članku je dogajanja dramatiziral, kot se za Slovenske novice spodobi. A je bil takrat zraven, da piše pod fotografijo “paranoični reševalci pa so ju reševali”? Zakaj pa ni napisal, da so bili reševalci zelo veseli, ker se je vse srečno končalo?
Primož Zupančič, 26. 02. 2009
Ah, človek bi glede na napisano dejal, da je g. Fon kar malo razočaran, ker se vsa stvar ni končala s smrtjo vsaj enega, najbolje pa kar obeh vpletenih. Pa kaj moremo, če že ni bilo črne vreče, bo pa dober tudi služben avto, kajne.
Se pa sprašujem, kaj je sploh namen tega članka? Podati poročilo o dogodku ali pa preprosto čimbolj očrniti udeležence? Ne pravim, da je omenjena naveza ravnala prav; pravzaprav o tem sploh ne morem soditi, ker me ni bilo tam – ampak tole pisanje me pa močno spominja na delnice – ko misliš, da so že dosegle dno, padejo še nižje. Žalostno.
Matej Užmah, 26. 02. 2009
Spoštovani g. Fon. Prepričan sem, da boste brali odzive na Vaš zapis, zato si bom dovolil, da Vam napišem nekaj besed, kar tukaj. Če pa ne, pa prosim tistega, ki tega gospoda pozna, da mu pove, kar je tu zapisano.
Očitno je, da je vaša domišljija res bujna in radi pretiravate v svojih zapisih, tako kot pred časom, ko je Mangart vzel dve mladi življenji. Očitno Vam je res do senzacij, ki novinarju (mrhovinarju), prinašajo denar. Mislim, da se da tudi drugače zapisati. Če se ne motim, Vam je Vaš novinarski kolega napisal, kaj je v novinarskem kodeksu. Očitno je, da ga ne poznate ali pa se ga ne držite. Moje skromno mnenje. Pa saj ne pišete pravljic!!!
Očitno je Vaša naloga v tem, da nekoga čimbolj očrnite, če se motim, se opravičujem.
Hvala bogu, da se ni tragično končalo, čeprav pa je lažje biti pameten v dolini, kot pa na gori in ob mrazu. Tudi sam sem pred leti obiskoval Alpinistično šolo in se točno spomnim, kar nam je povedal voditelj – alpinist Zvonko Požgaj, da če se kam odpravljamo na svojo pest, so potem tudi naše posledice. Saj nimajo inštruktorji nobenega na štriku.
Dovolj bodi! Bodite objektivni in pišite tisto kar je res, na pa stvari, ki jih ne poznate ali pa, da iščete senzacionalnosti. Čigav avto pa je bil pod Rombonom, pa me nič ne briga in nima nobene veze z omenjenim dogodkom.