Foto: Rolando Garibotti
Med alpinisti in plezalci, ki že pogledujejo proti južni polobli, se vse pogosteje pojavlja vprašanje, kakšno sezono bo letos prinesel El Niño. Meteorologi napovedujejo zelo močan pojav tega podnebnega vzorca, ki je v preteklosti že premešal karte plezalcem, smučarjem, lednim plezalcem in odpravarjem po vsem svetu.
Odgovor pa ni tako preprost, kot bi si morda želeli. El Niño namreč ne pomeni samodejno slabe ali dobre sezone (suša je enakovredna poplavam v smislu škode). Pomeni predvsem, da bodo pogoji drugačni od običajnih, kar bo od plezalcev zahtevalo več prilagodljivosti in pozornega spremljanja vremenskih napovedi … How the Super El Niño Could Change Where You Should Climb This Winter/Climbing/Ryleigh Norgrove
Globalna lokomotiva vremena
El Niño nastane zaradi segrevanja površinskih voda v osrednjem in vzhodnem delu Tihega oceana. Posledice se nato prek atmosferskih tokov razširijo po velikem delu planeta. Meteorologi ga pogosto opisujejo kot nekakšno globalno vremensko lokomotivo, ki spreminja običajne tokove padavin, vetrov in temperatur.
Za plezalce je to pomembno predvsem zato, ker lahko spremeni verjetnost za suho skalo, stabilen led ali ugodna visokogorska okna.
V Severni Ameriki naj bi močan El Niño pomenil bolj mokro zimo v številnih tradicionalnih zimskih plezališčih, kot so Joshua Tree, Red Rock, Hueco Tanks ali El Potrero Chico. V peščenjakih ameriškega jugozahoda lahko že nekajdnevne padavine zaprejo možnosti za plezanje še dolgo po prehodu front.
Toda bistveno bolj zanimivo vprašanje za evropske alpiniste ostaja Patagonia.
Patagonia ni ena sama Patagonia
Ko govorimo o Patagoniji, pogosto pozabljamo, da gre za ogromno območje. Vremenski vplivi se med severnim in južnim delom močno razlikujejo.
Poznavalec razmer v Patagoniji in avtor vodnika Patagonia Vertical Rolando Garibotti opozarja, da vpliv El Niña proti jugu hitro slabi. Medtem ko se severna Patagonia pogosto občutneje odziva na spremembe v Pacifiku, postaneta v območjih El Chalt(é)na in Torres del Paina pomembnejša druga dejavnika, predvsem južni obroč vetrov oziroma Southern Annular Mode (SAM).
Prav zato močan El Niño še ne pomeni avtomatično bolj mokrega poletja pod Fitz Royem ali Cerri Torrejem.
Nasprotno. Nekateri sezonski modeli kažejo možnost nekoliko višjega zračnega tlaka nad južno Patagonijo, kar bi lahko pomenilo manj nevihtnih sistemov, nekoliko manj padavin in morda celo nekaj več vremenskih oken za alpinistične vzpone. To seveda niso napovedi posameznih obdobij lepega vremena, ampak zgolj statistični trendi za celotno sezono.
Za alpiniste to pomeni preprosto sporočilo: sezona morda ne bo odplavljena, lahko pa bo drugačna od pričakovanj.
Več težav severneje
Precej drugačno sliko kažejo napovedi za severnejše dele Čila.
V slovitem granitnem raju Cochamóju, ki ga pogosto primerjajo z dolino Yosemite, naj bi bil vpliv El Niña precej izrazitejši. Tam meteorologi pričakujejo več vlage, višje temperature in večjo zračno vlažnost.
Za večraztežajne granitne smeri to lahko pomeni daljša obdobja mokre skale in manj ugodnih dni za resne cilje.
Podobno velja za osrednje Ande v Čilu in Argentini, kjer El Niño tradicionalno prinaša več snega. Na prvi pogled bi bilo mogoče sklepati, da je to dobra novica za alpiniste, toda več snega ne pomeni nujno boljših razmer. Debele snežne odeje lahko povečajo plazovno nevarnost in podaljšajo obdobje nestabilnih razmer v stenah.
Kaj pa led?
Ledni plezalci dobro vedo, da več padavin še ne pomeni nujno več ledu.
Ena od značilnosti El Niña so pogosto nekoliko višje temperature. Zaradi tega se meja sneženja dviguje, padavine pa v nižjih legah pogosteje prihajajo v obliki dežja.
Posledica so lahko zelo nepredvidljive razmere. Slapovi se oblikujejo med kratkimi hladnimi obdobji, nato pa jih odjuge znova načnejo ali celo uničijo. Led postane manj zanesljiv, prehodi med obdobji dobrih in slabih razmer pa bistveno hitrejši.
Če se bo scenarij uresničil tudi letos, bodo morali ledni plezalci pogosteje iskati cilje na višjih nadmorskih višinah.
Zakaj sezonskim napovedim ne gre slepo verjeti
Vsak alpinist pozna zgodbe o katastrofalno napovedani sezoni, ki se je nato izkazala za odlično, ali obratno.
Tudi Garibotti opozarja, da sezonske napovedi niso napovedi posameznih vremenskih oken. Lahko povedo, ali obstaja povečana verjetnost za bolj suho ali bolj mokro obdobje, ne morejo pa povedati, kdaj bo prišlo tisto petdnevno okno, ki bo odprlo pot na Fitz Roy ali Cerro Torre.
Prav zato ostaja najpomembnejši nasvet enak kot pred desetletji: ostanite prilagodljivi.
Planiranje v dobi podnebnih sprememb
Morda je največja sprememba zadnjih let prav spoznanje, da se alpinisti vse manj zanašamo na dolgoletne vzorce.
Nekdaj je veljalo, da je določen mesec primeren za določeno gorovje. Danes to ni več tako samoumevno. Podnebni pojavi, kot so El Niño, La Niña in drugi atmosferski vzorci, postajajo vse pomembnejši del načrtovanja odprav.
Za Patagonijo to pomeni, da sezona verjetno ne bo »odplaknjena«, kot se bojijo nekateri. Lahko pa jo El Niño preoblikuje. Morda bodo alpinisti deležni več stabilnih obdobij v okolici Chalténa, medtem ko bodo severneje v Andih in Čilu imeli več opravka z dežjem, mokro skalo in nestabilnim snegom.
Kot vedno v gorah bo zadnjo besedo imelo vreme samo. El Niño lahko premakne verjetnosti, ne more pa napisati alpinistične zgodovine. Za to bodo morali še vedno poskrbeti plezalci sami.
