Argentinske oblasti so sprejele odločitev, ki je v andinističnih krogih sprožila precej pozornosti. Vlada province Mendoza bo med 20. decembrom 2026 in 1. februarjem 2027 prepovedala plezanje v Južni steni Aconcague (6962 m), eni najtežjih in najbolj razvpitih sten ameriške celine. Omejitev bo veljala tudi za smučanje po ledenikih, BASE skoke, jadralno padalstvo in druge dejavnosti z visokim tveganjem.
Po pojasnilih Direktorata za zavarovana območja province Mendoza razlog ni naravovarstvene narave, temveč predvsem varnost. Prav v času glavne sezone je v parku največ obiskovalcev, reševalne službe pa delujejo na meji zmogljivosti. Morebitna nesreča v Južni steni praviloma zahteva obsežno, dolgotrajno in pogosto tudi helikoptersko reševanje.
Trije kilometri navpičnega sveta
Južna stena Aconcague je med alpinisti legenda. Od podnožja do vršnih pobočij se dviga skoraj 3000 metrov visoka pregrada iz granita, ledu in snega. V nasprotju z običajnim pristopom na najvišjo goro Južne Amerike, kjer glavno težavo predstavljata višina in vreme, južna stena zahteva vrhunsko tehnično znanje plezanja v skali, ledu in kombiniranem svetu.
Plezalci se tam srečujejo z visečimi ledeniki, plaznicami, padajočim kamenjem, hudim mrazom in dolgimi odseki, kjer so možnosti za umik zelo omejene. Prav zaradi teh značilnosti velja stena za eno največjih alpinističnih preizkušenj obeh Amerik.
Stena velikih dosežkov in tragedij
Prvo smer prek južne stene je leta 1954 preplezala francoska odprava pod vodstvom Renéja Ferleta. Njihov vzpon je takoj postal mejnik svetovnega alpinizma. Dvajset let pozneje je Reinhold Messner v steni začrtal svojo znamenito Diretisimo, ki je pozneje postala ena najpomembnejših linij na gori.
Zgodovina južne stene pa ni zaznamovana le z uspehi. Več nesreč s smrtnim izidom, plazovi in izginotji plezalcev je prispevalo k njenemu slovesu ene najnevarnejših sten sveta. Raziskava, objavljena v reviji High Altitude Medicine & Biology, je pokazala, da so med letoma 2001 in 2012 štiri od 33 smrtnih nesreč na Aconcagui zabeležili prav v Južni steni, čeprav je obisk te smeri bistveno manjši kot na običajnih pristopih.
1. Sončna linija – jugozahodni greben – Slavko Svetičič in Milan Romih (spodaj), 1988
2. Johanova smer – Mobitelova lastovka -Tomaž Humar in Koželj Aleš, 2003
3. Slovenska smer po južnem stebru – Ivan Rejc, Zlatko Gantar ter brata Pavel in Peter Podgornik, 1982
3a. Poljska vstopna varianta – Leszek Cichy in Ryszard Kolakovski, 1987
04. Ameriška smer – Medicine Buddha, Chad Kellog, 2009
5. Francoska smer (prva v južni steni) – A. Dagory, G. Poulet, E. Denis, R. Paragot, P. Lesueur in L. Berardini, 1954
5a. Slovenska vstopna varianta – Milan Černilogar, Igor Škamperle, Bogdan Biščak in Slavko Svetičič, 1982
5b. Messnerjeva vstopna in iztopna varjanta Francoske smeri – Reinhold Messner, 1974
5c. Argentinska izstopna varjanta Messnerjeve iztopne varjante – Gustavo in Danijel Pizarro, 1992
5č. Japonska izstopna varjanta Francoske smeri – Masayoshi Jamamoto in Hironobu Kamuro, 1981
6. Ruleta – Slavko Svetičič in Milan Romih, 1988
7. Centralna smer – J. Fonrouge in H. Schonberger, 1966
8. Francoska direktna smer – J. Chassagne, P. Raveneau, J. Dufour in B. Vallet, 1985
9. Slovenska kombinacija več smeri s prvenstvenimi deli – Dani Tič in Milan Romih, 1986
9a. Spodnja varianta Slovenske smeri – Italijan Andrea Di Donato in Čilenec Andres Zegers, 2011
10. Argentinska smer – O. Pellegrini in J. Aikes, 1966
11. Jugovzhodni greben – R. Rocker, O. Horak in D. Salise, 1966
12. Greben Guanaco, med Južnim in Severnim vrhom.
Foto: Tomaž Humar
Smeri vrisal (feb. 2012): Peter Podgornik
Pomemben pečat slovenskih alpinistov
Slovenski alpinizem je v Južni steni Aconcague pustil izjemno sled.
Leta 1982 so slovenski alpinisti Peter Podgornik, Pavel Podgornik, Vlado Gantar in Janez Rejc preplezali drzno novo smer neposredno proti Južnemu vrhu. Njihova linija, danes znana kot »Slovenska smer« (Vía Eslovena), velja za enega najpomembnejših dosežkov v zgodovini stene.
Dve desetletji pozneje sta tradicijo nadaljevala Tomaž Humar in Aleš Koželj, ki sta decembra 2003 v alpskem slogu preplezala novo smer Mobitelova lastovka – Johanova smer. V petih bivakih sta preplezala približno 2500 metrov visoko steno in dosegla vrh po eni najzahtevnejših novih smeri v zgodovini Aconcague.
Zato Južna stena Aconcague ni le znamenita andska stena, temveč z drugimi vzponi tudi pomemben del zgodovine slovenskega alpinizma. V njej so slovenski plezalci pustili nekatere najbolj drzne in ustvarjalne sledi zunaj Evrope.
Izjeme bodo še mogoče
Popolna zapora ne bo trajna. Argentinske oblasti bodo lahko med 1. novembrom in 20. decembrom ter med 1. februarjem in 30. aprilom izdale posebna dovoljenja za ekstremne dejavnosti. Organizatorji in odprave bodo morali svoje načrte predložiti najmanj 30 delovnih dni vnaprej, pri čemer bodo morali natančno opredeliti poti, časovnice in logistiko.
Ukrep je predvsem poskus zmanjšanja pritiska na gorske reševalce, zdravniške ekipe in oskrbnike narodnega parka v najbolj obiskanem delu sezone. Za alpiniste pa pomeni, da bo dostop do ene najbolj slovitih sten sveta odslej še bolj reguliran, čeprav njen mit in alpinistični pomen ostajata nespremenjena.
