EPIcenter, januar 2007
Blagajev volčin – kraljeva roža
Od slovenskih rastlin je blagajev volčin (Daphne blagayana) nedvomno vrsta, ki je vzbudila največ zanimanja in o kateri so pisali največ. Vse skupaj se je začelo daljnega leta 1837, ko je polhograjskemu grofu Rihardu Blagayu eden od kmetov s Svetega Lovrenca prinesel cvetočo vejico rumenih jožefic.
“V svetem strahu naj se človek približa temu edinstvenemu prvencu naše cvetane in spoštljivo naj neguje in varuje skrivnostni naš cvet, to – rožo mogoto!” (Josip Wester: Ob jubileju “kraljeve rože”. Planinski vestnik, 1938.)
Grof Rihard Blagay je cvetočo vejico poslal svojemu prijatelju Henriku Freyerju, kustosu Deželnega muzeja v Ljubljani. Ta jo je spoznal za novo vrsto in jo imenoval po pošiljatelju: Blagajev volčin.
Kraljevi obisk
V herbarijski zbirki Nemška posušena flora je Blagajev volčin skoraj dobesedno osvojil Evropo. V letu 1838 ga je na njegov rojstni kraj prišel gledat “sloveči soški kralj Friderik Avgust II., znan kot navdušen botanik in poseben zaščitnik te vede. V gozdu na severnem pobočju pod cerkvijo pa je njegovo veličanstvo doživelo ob 11. uri veselje, da je na edinem nahajališču kot prvi tujec z lastno roko nabiral zalo, bledo dafno.” Tem besedam je Josip Wester še dodal: “Prikupljiv je kralj, ki rožice pozna in trga, pač bolj kakor oni, ki s sabljo rožlja … ” V spomin na kraljevi obisk je Blagay še istega leta postavil edinstven, več kot štiri metre visok spomenik kralju, njegovemu obisku in blagajki, ki je hkrati tudi spomenik stari botanični kulturi na Slovenskem. Blagajev volčin so začeli zaradi visokega obiska imenovati tudi kraljeva roža.
Simbol naravovarstvenih prizadevanj
Kar nekaj desetletij je bil blagajev volčin prava botanična redkost in znamenitost Kranjske, saj je “ponesel čast in slavo kranjske dežele v širni svet“. Kranjski deželni zbor ga je skupaj s planiko zavaroval že leta 1898 in tako je ta vednozeleni grmiček poslal tudi simbol naših naravovarstvenih prizadevanj.
Kraljevska roža v Juliani
Šele kasneje so ugotovili, da je blagajev volčin ilirska vrsta, ki je razširjena tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji, Bolgariji, Romuniji in Grčiji. Odkrili so tudi več nahajališč v Sloveniji, pred nekaj leti pa najbolj zahodno nahajališče v Italiji v predgorju Karnijskih Alp.
“Ena najlepših – kraljevska roža slovenske cvetane” uspeva tudi v Juliani. Blagajev volčin so posadili v bližino spominske plošče, vendar mu gredica ni najbolj ugajala, zato se je “preselil” nekoliko više pod drevesa. Konec aprila in v začetku maja dišeča rumenkasto bela preproga krasi naš vrt.
Dr. Nada Praprotnik, muzejska svetnica, vodja Kustodiata za botaniko in vodja alpskega botaničnega vrta Juliana, Prirodoslovni muzej Slovenije
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-1-2007.pdf
