V sezoni 2024–2025 so v snežnih plazovih v Alpah zabeležili 61 smrtnih žrtev, kar je sicer manj od dolgoletnega povprečja (96 smrti med letoma 1991 in 2020), a še vedno predstavlja resen varnostni izziv. Po podatkih organizacije AINEVA, ki za alpski prostor koordinira napovedovanje plazov, je bilo zabeleženih skoraj 500 plazovnih incidentov, pri čemer je največ smrtnih primerov zabeleženih v Franciji in Švici (21), sledita Italija (11) in Avstrija (8).
Nesreče, ki so se zgodile maja, so povzročile veliko smrtnih žrtev, skupno 21 v Švici in Franciji, enajst v Italiji in osem v Avstriji.
Najhujše nesreče v sezoni
Francoske Alpe (Val Cenis in Chamonix): pet smučarjev je umrlo v dveh ločenih plazovih, med njimi štirje Norvežani in Švicarka. Vsi so smučali izven urejenih prog, čeprav so bili opremljeni z plazovno opremo.
Avstrijske Alpe (Zillertal): dve osebi sta umrli v plazu tik pred božičem, prav tako izven označenih prog ob tretji stopnji nevarnosti.
Švica (Lagginhorn): 29-letni smučar, je umrl v plazu med spustom z vrha 4010 m visoke gore.
Statistični trendi in spremembe
Čeprav je število smrtnih žrtev v upadu, se število incidentov pri turnem smučanju povečuje predvsem zaradi večje priljubljenosti discipline in spremenjenih profilov uporabnikov — med njimi so tudi gorski tekači in rekreativci, ki se v gorah znajdejo brez ustrezne izkušnje.
Večina nesreč se (še vedno) zgodi ob stopnji nevarnosti 2 ali 3, ko je vreme privlačno, a snežni pogoji varljivo nevarni.
Moderna oprema omogoča dostop do strmih in kompleksnih terenov, kar povečuje verjetnost sprožitve plazu in resnost posledic.
Informiranost in vedenjski vzorci
Povprečen čas branja plazovnega biltena je le 8 sekund — kar pomeni, da večina uporabnikov ne prebere vsebine, temveč le pogleda barvo na zemljevidu.
Odločanje na podlagi družbenih omrežij in digitalnih platform vodi v večjo obremenjenost določenih pobočij, kjer se več skupin znajde hkrati — brez koordinacije.
90–95 % plazovnih nesreč povzročijo ljudje sami, kar pomeni, da narava ni kriva — mi smo tisti, ki “pritisnemo na sprožilec”.
Snežni plazovi ostajajo nepredvidljiva in smrtonosna naravna sila, ki zahteva več kot le dobro opremo — zahteva znanje, izkušnje, pozornost in spoštovanje. Kot pravi strokovnjak Igor Chiambretti: “V gorah ni varnosti — obstaja le upravljanje tveganja.”
Preprečevanje in rešitve
Uporaba opreme (nahrbtniki z napihljivimi blazinami, žolne, sonde, lopate) je vse bolj razširjena, kar prispeva k nižjemu številu smrtnih žrtev kljub večji obiskanosti gora.
AINEVA je razvila mobilno aplikacijo, ki omogoča dnevno spremljanje nevarnosti v več jezikih in z interaktivnimi zemljevidi.
Kljub temu pa kultura varnosti zaostaja — marketing pogosto prikazuje atraktivne freeride prizore brez opozoril o nevarnostih.
