Baba in Stol

NAŠ STIK

Marec 2002: Baba (1891 m), imenovana tudi Dovška Rožca, med planinci pa najbolj znana kot Dovška Baba …

PLANINARJENJE

Zahodni del Karavank, ki se dviga nad Savsko dolino, je za zimske vzpone naravnost idealen. V dolgi verigi grebena, ki meji s sosednjo Avstrijo, najdemo celo vrsto vrhov, na katere se vzpnemo brez posebnih težav. S težavami mislimo bolj na nevarnosti, saj nam nekaj gaženja pozimi nikakor ne uide. Izbira dveh vrhov v tem območju, ki jih tokrat predlagamo za izlet, zato ni bila lahka.

Baba (1891 m), imenovana tudi Dovška Rožca, med planinci pa najbolj znana kot Dovška Baba, je sredogorska gora nad Dovjem. Sodi med najbolj obiskane zimske cilje v Sloveniji. Njeno vršno prostrano golo pobočje in gozdna cesta, ki pripelje skoraj pod vrh, sta vabljiva za turne smučarje, za obiskovalce brez smuči, pa je vrh prav tako primeren. Med hribovci velja nekakšno pravilo, da moraš biti v eni sezoni vsaj enkrat “gor”, z “dilcami” ali brez njih. Pozimi po markirani poti niti ne hodi tako veliko obiskovalcev, pač pa bolj po cesti in mnogih bližnjicah čez razgledne senožeti, ki se pozimi spremenijo v široke bele poljane.

Kje začnemo? V Dovjem v množici ozkih asfaltnih cest poiščemo odcep, ki vodi vzhodno. Avto ponavadi parkiramo nekoliko nad Dovjem. Odcep označene poti bomo našli pri samotni hiši že v gozdu pred prvim klancem. Steza vodi ob potoku Mlinca skozi zaraščen predel čez nekaj senožeti strmo navzgor do prostrane planine Goreljše. Tam prečkamo kolovoz (po njem se pride do ceste) in nekaj višje prečimo strma pobočja (melišča) pod Belo pečjo do Lahovega prevala (po cesti je ugodneje). Cesta naprej naredi velik krog, zato se “pešaki” raje zagrizemo v strmo pobočje ob grapi, kjer vodi pot. Ko se gozd konča, smo že na spodnjem robu planine Dovška Rožca (tu je izvir imenovan Starka). Na razgledni uravnavi stoji koča pašne skupnosti, kjer nam običajno tudi postrežejo. Vrh je tik pred nami (pa je do tja še 250 višinskih metrov!), za nami pa se bohoti Triglavska skupina. Do vrha sledimo slemenu. Razgled je kar prostran. Vrnemo se po isti poti, lahko pa naredimo nekoliko daljši obhod. V tem primeru prečimo po grebenu v jugovzhodni smeri vse do sosednjega Hruškega vrha. Vmes je kratka izpostavljena prečka, kjer moramo biti pazljivi. Z vrha sestopimo na sedlo Rožca, pod njim je na naši strani lovska koča. Z nje sestopimo še nižje čez strmo grapo do uravnave Hruške planine. Na njenem zahodnem robu ujamemo stezico in kasneje kolovoz, ki nas skozi gozd privede do ceste, po njej pa se vrnemo na izhodišče. Višinska razlika 1100 m, vzpon 3-4 ure, sestop 2-3 ure, zemljevida: Kranjska Gora (1:30.000) ali Julijske Alpe, vzhod (1:50.000).

Stol (2236 m) je najvišji vrh Karavank, zimski vzpon nanj pa nezahteven, vendar kar naporen – prehoditi moramo namreč blizu 1500 metrov višinske razlike! V ugodnih razmerah, če imamo na primer pot shojeno, pa je lahko tura prav prijetna. V lepem vremenu bomo videli, kako majhna je naša deželica, praktično jo imamo na dlani: zahodno je nadaljevanje Karavank čez mejo, v daljavi Dolomiti, jugozahodno Vzhodni Julijci, na jugu osamljen Snežnik in včasih Učka (desno zadaj od Snežnika), vzhodno Kamniško-Savinjske Alpe, za njimi podolgovata Peco, severno Visoke Ture. Kje začnemo to pot? Po stari gorenjski cesti se pripeljemo v Moste, v bližini mosta čez Završnico zavijemo vzhodno v dolino Završnico. Pred umetnim jezerom lahko že parkiramo, če pa je cesta prevozna, se lahko pripeljemo še višje. Cesta vodi mimo velike poseke Planica do Valvasorjevega doma. Tu zavijemo ostro desno in skozi gozd prečno dosežemo prijetno Žirovniško planino. Do sem lahko pridemo po bližnjici: s Planice jo uberemo kar navzgor in se brez težav vzpnemo do Zabreške planine, od tam pa prečimo do Žirovniške planine (nekaj malega navzdol). Tu se začnemo vzpenjati v ključih strmo skozi gozd in višje ob grapi. Še preden pot zavije iz grape desno, hodimo prav po plaznici, zato ta vzpon takoj po sneženju nikakor ni primeren! V ključih nadaljujemo mestoma čez poseke delno skozi gozd mimo skalnih stolpov nad gozdno mejo. Počasi se izoblikuje neizrazito ruševnato rebro in dolinica, desno je Mali Stol (2198 m) in Prešernova koča. Vrh Stola dosežemo po zahodnem slemenu ali pod vzhodnim grebenom. Sestopimo po isti poti, lahko tudi po južni poti naravnost do Žirovniške planine. Raziskovalcem ponujam še dve drugi varianti: mimo vzhodnega sedelca sestopimo v dolinico Orlice. Prva možnost sestopa v dolino Zagon je grapa med Orličjem in Srednjo pečjo, druga pa je iz doline V kožnah takoj ob Srednji peči. Mimo Tinčkove koče sestopimo skozi Završnico. Vzpon 4-6 ur, odvisno od razmer, sestop 2-3 ure, skozi Završnico nekaj več. Zemljevid: Stol in Begunjščica (1:25.000).

Vladimir Habjan

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja