Rekordno visoke temperature – smrt zaradi snežnih plazov – problem (nezaznanega) drsenja snega – bilanca zime v gorah 2023/24
Lawinen.report je tako kot v preteklih letih podrobno analiziral preteklo zimsko sezono.
Najtoplejša zima v 257-letni zgodovini meritev
Po ugotovitvah skupine strokovnjakov Lawinen.report (združenje služb za opozarjanje pred plazovi treh držav Tirolske, Južne Tirolske in Trentina) je bila lanska zima najtoplejša zima v dolinah in druga najtoplejša v gorah. Razpoložljivi podatki segajo od leta 1767/68 do 2023/24. Za zimsko sezono so bile značilne nadpovprečne količine padavin in obdobno zelo nizke temperature. To je privedlo do zelo različnih snežnih razmer: na nižjih nadmorskih višinah so ostali skoraj brez snega razmeroma velike količine nad približno 1500 metri.
Po vsej Avstriji je padlo okoli 50 odstotkov snega (med decembrom in februarjem obstal le polovico manj časa) kot v povprečni zimi. Po podatkih, ki jih navaja GeoSphere Austria, ta odstopanja ustrezajo pričakovanim spremembam v naslednjih nekaj desetletjih: glede na poročilo bo segrevanje na nizkih nadmorskih višinah v prihodnosti pogosteje prinašalo dež kot sneg, če pa bo že (za)padel, se bo tudi hitreje talil.
Višje lege po napovedih običajno ostanejo dovolj hladne za dovolj sneženja, kjer bi zaradi predvidoma večjih količin padavin verjetno lahko dosegli celo nadpovprečne višine snega. Sezona 2023/24 je bila torej načrt za prihodnje zime.
Seveda je potrebno v celotno sliko vklopiti tudi spoznanja o sodobnem načinu “povabljenja” v gorski svet, ko “objava o dobrih razmerah” povzroči nesluten naval, …
Povečanje problema drsnosti snežnih mas in smrti zaradi snežnih plazov
Snežni plazovi so bili stalna težava od začetka do konca zime. Obilno sneženje na nezmrznjenih tleh je ta pojav pospeševalo. V poročilu Lawinen.report se na ta problem opozarja v skupno 123 (78 odstotkov) od 158 zajetih snežnih dni. Problem povečanega drsenja je sprožilo močno sneženje in dež do visokih nadmorskih višin novembra in decembra.
Spremenljivo vreme z mešanico difuznega sevanja ter visoke vlažnosti in nanosov saharskega prahu je povzročilo tudi močno prodiranje vlage v snežno odejo. Na Tirolskem so štiri nesreče s snežnimi plazovi v sezoni 2023/24 pripisali tem težavam. To predstavlja izjemno visoko število, k(j)er snežnih plazov ne sprožijo ljudje, ampak se sprožijo sami.
Pod Bärenkopfom v Karwendlu se je zgodila nesreča, ko je člana pohodniške skupine odnesel plaz in zasula gmota, ki je prihajala (nevidno) od (visoko) zgoraj. Mladenič je umrl na kraju nesreče. Ker je težko predvideti, kdaj se bodo spontano sprožili snežni plazovi, se lahko pohodniki in turni smučarji le preventivno izognejo predelom v nevarnemu območju.
Poročilo o plazovih vleče tudi vzporednico z obvladovanjem tveganja v primeru podorov ali podorov ledenikov. Na Tirolskem je v zimski sezoni 2023/24 v plazovih umrlo osem ljudi. V zadnjih 20 letih (od sezone 2003/04) je bilo v povprečju enajst žrtev snežnih plazov na zimsko sezono. Indikacija, da imajo ciljno usmerjene preventivne akcije in prizadevanja vpliv?
Pravilno vedenje za zmanjšanje tveganja na turnem smučanju
Kaj to pomeni v praksi? Odločitve se sprejmejo pri izbiri in načrtovanju ture. Osnova za to je tudi (zelo) poštena, samoocena: Kaj lahko storim? Kako se trenutno počutim? Kaj želim doživeti?
Rekordno pretopla februar in april
Daleč najtoplejši v zgodovini meritev je bil februar (+54 °C na Tirolskem) – celo za povprečni marec je bil letošnji februar po vsej Avstriji pretopel s +14 °C. Tudi aprila so Alpe zajele izjemno tople zračne mase in hitro namočile snežno odejo do visokogorja.
Zaključek: Ali so poročila o plazovih zanesljiva in postajajo smiselno orodje?
Za uporabnike o(b)staja nauk, da je poročilo o plazovni nevarnosti le napoved in nosi ustrezne negotovosti. Pomembno je primerjati stanje na terenu z napovedjo in po potrebi prilagoditi svojo videnje in s tem tudi turo. Gre za načrtovanje različnih okoliščin, …
