Andrej Štremfelj, načelnik Komisije za alpinizem PZS: V primeru alpinizma ne gre samo za nepošteno rangiranje športa in diskriminatorni odnos znotraj kategorizacije ampak za popoln izbris panoge
Z najnovejšim predlogom kategorizacije in registracije športov v Sloveniji so OKS, njegov Odbor za vrhunski šport oziroma ekspertna skupina, ki je predlog pripravila, storili enega najbolj diskriminatornih dejanj v zgodovini slovenskega športa. Z neupoštevanjem tradicije posameznih športov v Sloveniji so slepo sledili nekim svetovnim kriterijem (MOK) in jih prilagajali tako kot to ustreza najbolj bogatim, vplivnim in »pomembnim« športom.
V primeru alpinizma pa ne gre samo za nepošteno rangiranje športa in diskriminatorni odnos znotraj kategorizacije ampak za popoln izbris panoge iz kategorizacije in s tem tudi nepriznavanje panoge za šport (Kriteriji za kategoriziranje in registriranje športnikov v Sloveniji 1. junij 2004 str. 4: Nemalokrat pa so kriteriji uporabljeni tudi kot temeljni strokovni argument, s katerim se z različnih zornih kotov presoja, ali je določena aktivnost priznana kot šport ali ne). S tem v Kriterijih ni upoštevana Definicija športa (Evropska listina o športu, 1979), ki pravi: Šport pomeni vse oblike telesne dejavnosti, katere namen je s pomočjo občasne ali redne udeležbe izražati ali izboljšati telesno pripravljenost in duševno počutje, ustvarjati družbene odnose ali pridobivati rezultate na tekmovanjih vseh stopenj), ki je navedena v Kriterijih na str. 17.
Alpinizem je bil kot šport uradno priznan že v bivši Jugoslaviji, ko je bil odstotek alpinistov glede na ostale športe še bistveno manjši kot je to danes v Sloveniji in so ga bili pripravljeni kot šport obravnavati športni birokrati, katerim je bil alpinizem bistveno manj pomemben in bolj oddaljen kot je to današnjim članom OKS v Sloveniji.
Članom ekspertne skupine, ki je pripravljala kriterije, je po mojem mnenju glede na njihovo (športno) izobrazbo povsem jasno, kaj alpinizem je in da ni dvoma da je to šport. Čudi me samo od kod taka negativna naravnanost do alpinizma, da so celotno panogo enostavno postavili pred športna vrata. V nerazgledanost, ki ne more sprevideti, da je lahko neka dejavnost šport tudi brez tekmovanj enostavno ne verjamem.
Nekje morajo biti neki drugi interesi, ki jih ne poznam, pa bi rad, da jih meni in naši organizaciji nekdo pove. Kar nekaj dobitnikov Bloudkovih nagrad in plaket je čez noč izbrisanih s seznama športnikov!? Dobitniki mednarodnih priznanj, kot je »Zlati cepin« naenkrat niso vredni da bi jih obravnavali kot športnike doma, v Sloveniji.
Kriterije vrednotenja alpinističnih dosežkov imamo že petindvajset let. Neprestano jih prilagajamo svetovnemu razvoju alpinizma in športa. Normalen bi bil očitek, da niso ustrezni, da ne dajejo primerljivih rezultatov z ostalimi športniki. Da pa se vse vrže v koš in se ignorira panogo kot celoto je pa absurd brez primere. Kajti tekmovalno turno smučanje in tekmovalno ledno plezanje, tako kot tekmovalno športno plezanje (vse tri zajemajo novi kriteriji), so samo otroci alpinizma (nekateri so že odrasli), ukvarjanje z njimi so vsakemu alpinistu potreben in dobrodošel trening, še zdaleč pa to ni alpinizem.
Vrhunski alpinist je športnik, ki za uspešno udejstvovanje v svojem športu potrebuje vzdržljivost maratonca, koncentracijo voznika formule ena, natančnost strelca, poznavanje vremenskih razmer jadralca… in še marsikatero nepogrešljivo lastnost ostalih vrhunskih športov. Vrhunski alpinizem je ena najbolj kompleksnih športnih panog, ki pa zaradi velikih nevarnosti, ki alpinistu grozijo tudi pri najmanjših napakah, ni združljiv z neposrednim tekmovanjem.
Dejstvo, da je bil na enajsti seji IO OKS Slovenije predsednik PZS in da smo alpinisti prišli do novega predloga o kategorizaciji in zapisnika seje šele pred kratkim (po zaslugi vztrajnega predstavnika Kegljaške zveze), pa kaže na trenutni in žal že dolgo časa trajajoči odnos PZS do alpinizma.
Andrej Štremfelj
načelnik Komisije za alpinizem
KOMENTARJA:
Andrej Brvar, 13. 09. 2004
Včasih je poznavanje zgodovine dobrodošlo za razumevanje sedanjosti. Pred desetimi leti je takratni Upravni odbor PZS odklonil članstvo v Olimpijskem komiteju Slovenije. Glavni razlogi, ki so nas vodili, so bili naslednji:
1. Mednarodnemu in nacionalnim olimpijskim komitejem je najpomenbnejša naloga priprava, izvedba in poslovna uspešnost olimpijskih iger in temu so podrejene vse aktivnosti. Cilji in prioritete Planinske zveze Slovenije se precej razlikujejo od teh prioritet, zato je vprašljivo vstopati v organizacijo, kjer bodo ti cilji in naloge odrivani na obrobje oz. bi morala PZS vložiti precej energije za spreminjanje položaja.
2. Skupščina izvoli predsednika in podpredsednika Olimpijskega komiteja Slovenije. Kandidat mora imeti status člana skupščine iz vrst nacionalnih športnih zvez olimpijskih športov. Neenakopravnost članov bodoče krovne organizacije je tu najbolj očitna, kajti polovica članic skupščine se statutarno odreka pravici, da so izvoljeni v vse organe “njihove” organizacije.
3. Izvršilni organ skupščine bo 15 člansko predsedstvo, ki bo vodilo in usmerjalo delo OKS med zasedanji skupščine ter odločalo o vseh zadevah, ki niso v pristojnosti skupščine. V predsedstvu imajo po določenem ključu večino olimpijske športne panoge (8). V tezah za pripravo Pravil nove organizacije je predvidena koncesija za usklajevalni postopek za denar države na ravni republike. Tako postavljena organizacija bo Planinski zvezi onemogočala izražanje in uveljavljanje njenih interesov iz dveh temeljnih razlogov:
• vsebinske prioritete nove organizacije bodo povsem različne od ciljev in prioritet planinskih organizacij
• Planinska zveza svojih interesov ne bo mogla uveljavljati, ker bodo o vitalnih zadevah odločali organi, v katerih ne bomo imeli svojega predstavnika ali pa bodo ti interesi spoznani za marginalne in tako preglasovani.
V letu 2002 je sedanje vodstvo PZS na rokohitrski način pod točko “Razno” izglasovalo včlanitev PZS v Olimpijski komite Slovenije. Praksa pa kaže, da se strahovi izpred desetih let uresničujejo.
Primož Lajevec, 13. 09. 2004
… poznavanje vremenskih razmer jadralca… in še marsikatero nepogrešljivo lastnost ostalih vrhunskih športov …
Jadralci (v kolikor je avtor s tem mislil letalce) so žal na podoben način kot alpinisti izgubili svojo potencialno vrhunskost. Obrazložitev je nadvse podobna: v njihovi svetovni zvezi je le nekaj manj kot 100 članov. Kot bi si to magično mejo 100 nekdo prav načrtno izmislil, da se na tak način elegantno znebi nekaterih športov, ki ostalim kradejo državna sredstva. Kolikor vem, ta meja stotih članic ne velja za olimpijske športe. Zakaj pa res ne, bi bilo prav zanimivo zvedeti. Morda bi tudi kateri olimpijski panogi zmanjkal kak član do 100?!