VSEBINA
02 Uvodnik
03 Brstični dnevi našega alpinizma
09 Veliki intervju z Mirande Ortar
15 Alain Mesil, alpinist, publicist
18 Portret dvomesečja Ciril Praček
23 Slovenska šola v Nepalu
27 Tekstilna vlakna visoke tehnologije
28 Na trgovskih policah sveta
31 Slovenska planinska bibliografija za leto 1998
32 Del slovenske himalajske bibliografije – zajete so le knjige
34 Podkomisija za alpinistično smučanje
35 Obrazi, dejanja, besede …
40 Iz kartoteke prvenstvenih vzponov Nad Šitom glava »Stoletje«
41 Iz kartoteke prvenstvenih vzponov Planjava »Mali cekin«
UVODNIK
Odločil sem se za spremembe Razgledov na dolgi rok. Kamenček po kamenček. Ko sem takole naokoli spraševal, kaj bi bilo treba vsekakor vgraditi v vsebino Razgledov, so se dobronamemrni kritiki zapičil v pomanjkljivo informiranje. Če se greste glasilo, dajte to čimprej spraviti na zeleno vejo. Lahko reči. Strinjam se, da je v Razgledih dokaj pomanjkljiv pregled dejavnosti doma in v svetu oziroma da ni nobene stalne, bolj ali manj ažurne rubrike. Glede tega se velja posipati s pepelom in priznati, da je to res. A v isti sapi je treba pripomniti, da projekt prenove ali prepiha glasila v tej smeri terja daljše priprave, nekaj zavzetih ljudi in v končni fazi veliko komuniciranja z bazo in njenimi predstavniki. Vseeno, greh ni poskusiti.
Naj izkoristim ta svoj zares zadnji uvod in malce načnem tovrstno problematiko, čeprav vem, da v resnici nikogar ne zanima. Najprej, seveda, o zamudi. Ko so na primer v prejšnjih letih nekateri podjetni ljudje gradili svoje informacijske sisteme, smo mi pri Razgledih spali. Čeprav nerad priznam, da sem tudi jaz spal, saj navsezadnje vse, kar se dogaja v naravnih in umetnih stenah ter še kakšnih drugih sobanah, spremljam. Takrat, ko se je delil informacijski kolač me pač ni bilo zraven.
Nekaj bom poskusil popraviti do kraja tega leta, čeprav to ne bo lahko. Naš informacijski prostor je v glavnem pokrit, stalni »informatorji« pa vedo komu morajo pošiljati informacije. Bržkone zato večjih tektonskih informacijskih premikov ni več pričakovati, možno pa bo napaberkovati še kakšne drobtinice. Mnogo bolje bi bilo, če bi imeli v okviru KA ali celo PZS informacijski pul (→ pool) in bi si vsak vzel tisto, kar potrebuje. Nažalost tudi to so zdavnaj zamujene priložnosti. Tukaj se že lahko govori o koncu zgodovine, pa čeprav naj bi v novem SAK (Slovenski alpinistični klub) zavzela informatika vidno mesto. Slovenski alpinisti smo verjetno edini v Evropi, ki nimamo svoje zgodovinske baze podatkov, ki ne moremo potegniti iz računalnika niti tako preproste informacije kot je dnevni red seje KA, ki je bila 17. aprila 1976.
Kdor bi želel izvedeti kaj več o naši (ne)dejavnosti, si lahko potemtakem prebere Alpinistične novice v Delu, nekaj podobnega je moč najti tudi v Večeru, na razpolago sta še Planinski vestnik in Grif ter dva, tri internetna okna. Večidel ljudi, ki jih vse to ne zanima, pa si verjetno ogledajo oddajo Gore in ljudje, ki je še največ napravila za nas. O učinkovitosti tovrstnega informiranja pa je težko reči kaj otipljivega.
Ko sem premišljeval o vsem tem – naj mi bo dovoljeno, da uporabljam tudi drugačne besede – me je predvsem zanimalo, kako je s pokritostjo našega informacijskega prostora, vključno z belimi lisami. Skušal sem na grobo oceniti delež različnih populacij, ki jih alpinizem bolj ali manj (še) zanima in kot taki predstavljajo uporabnike naših informacij. Pri tem me je presenetila naša neučinkovita informacijska povratna zveza, ki verjetno ni v skladu s časom, ki ga živimo. Vendar to ni posledica premajhne količine popisanih papirjev, ampak nekaterih »tranzicijskih« pojavov v naši družbi, širše pa tudi nenavadnih pradoksov, ki so dogajajo v tako imenovani informacijski globalizaciji sveta: bolj te bombardirajo z informacijami, bolj se jim izogiblješ, bolj jih sproti »brišeš« iz spomina itn. Nekaj tega zadeva tudi prekrivanje informacij, njihovo povezljivost in možnost nadgradnje ter (ne)potrebna podvajanja v različnih oblikah (notica, članek, povzetek itn.) itn. Navsezadnje sem iz vsega tega skušal poiskati še kakšno nišo za lastno rabo, ni mi pa jasno, kako bi izgledalo sodelovanje z nekaterimi imetniki določenih informacij.
Sam sebi sem postavil tudi vprašanje glede stvarnih meja mojih možnosti? V Razgledih bi bilo zaradi stihijskega načina dela, se pravi, da delaš ko imaš čas ali pa ko pač nanese, tvegano karkoli zastaviti širše. Za vse drugo pa je potrebna mašinerija, uredništvo z ljudmi različnih profilov in seveda tisto, kar stranski poučevalci tako radi spregledajo – denar. Amaterji tukaj nimajo nobenih večjih šans, kajti amatersko delo postaja stvar preteklosti. Če se izrazim nekoliko grobo, v kapitalizmu veljajo nekatere druge zakonitosti, ki jih čutimo vsak dan bolj, čeprav za zdaj še v milejši obliki. Marsikaj se resda lahko zgradi na nekakšnih modularnih informacijskih stebrih, a za to si je treba spet vzeti veliko časa.
Kot »projektant« premorem že dokaj jasne obrise tretjega informacijskega stebra, tega, ki je doslej nosil ime Razgledi po svetu (odslej → Obrazi, dejanja, besede …). Skupaj naj bi jih bilo štiri. S prvim stebrom, če bežno omenim še njega, ne da bi ga podrobneje opisoval, bo po mojem še največ težav glede avtorskih pravic, čeprav bom(o) nekatere podatke zgolj povzemal(i) in kljub temu do nadaljnjega tvegal(i), saj imajo tudi internetske informacije skoraj povsod po svetu glede nadaljnjega objavljanja svoj visoki C (beri kopirajt). Glede tega v tujini nimajo nobenega razumevanja, četudi jim dokažeš, da si informacijski klošar. Plačaj ali pusti, če ne, boš na sodišču plačal desetkrat več.
Pri prvem informacijskem stebru vidim kot eno večjih težav ažurnost zaradi nerednega dotoka informacij. Ta se sicer lahko sproti kompenzira z nekakšno premakljivo kronologijo, ki naj bi nihala med zgoščenimi kratkimi informacijami, informacijami obloženimi s presojami posameznikov in bolj mehkimi sprotnimi povzetki za dneve velike informacijske suše.
Seveda ljudje me sprašujejo, ali lahko računam na kakšno dejansko pomoč od znotraj ali zunaj, kjer bi se o mojih zamislih prediskutiralo na KA ali celo višje? Živi bili, pa …
Urednik
Naslovna stran: ledeniški tečaj v Silvretti 1998 Foto: Bojan Pograjc
Alpinistični razgledi – interno glasilo slovenskih alpinistov in športnih plezalcev
Izdaja: Komisija za alpinizem PZS
Glavni in odgovorni urednik: Bine Mlač
Namestnica glavnega in odgovornega urednika: Mateja Pate
Člani: Breda Činč-Juhant, Alenka Jamnik, Dare Juhant, France Malešič in Mojmir Štangelj
Grafično oblikovanje: Nada Mlač
Naslov za naročnino: KA PZS – za A. R., Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana.
Naslov za pošiljanje člankov: Bine Mlač, Cesta 27. aprila 1, Ljubljana, tel.: 12 13 250 – med 6.30 in 7.30 uro zjutraj.
Tisk: Tiskarna miGraf, Stegne 11, Ljubljana
Vsi rokopisi, fotografije in razni drugi materiali, primerni za objavo v Alpinističnih razgledih, so dobrodošli. Zaželjeno je, da je na kuverti podan naslov pošiljatelja, da bomo lahko materiale vrnili. Fotografije naj bodo opremljene s podatki o kraju, času, motivu in z imenom ter priimkom avtorja posnetka. Teksti so lahko tudi na disketi (3,5″).
ISSN-1318-0754 Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list št 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo Planinske zveze Slovenije, Alpine Association of Slovenia, Dvoržakova 9, Ljubljana, št.: JP/jr TAJ/0561 z dne 21. 2. 1992, mnenje, da se štejejo publikacije Planinski vestnik, Obvestila PZS in Alpinistični razgledi med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
