VSEBINA
4 Matej Šurc PRISPEVKI K PLEZANJU – TAKŠNI IN DRUGAČNI
5 Bine Mlač LOUIS CARREL – LUIGI
9 Miro Štebe SILVO KARO
16 REVIJA ALP: ALPINIST – NEURAVNOVEŠENEC ALI HEROJ?
18 DIREKTNA SMER V SEVERNI STENI DŽANUJA
19 Miro Štebe DŽANU JE PRISPODOBA NAŠEGA ALPINIZMA
20 Miro Štebe GROŠELJ PORAVNAL DOLGOVA
22 Jozef Nyka ZIMSKA HIMALAJA 1988/89
23 HUMOR
24 NAGRADA ZA ZMAGO NAD VERTIKALO
27 Boris Čujić ART ROCK 89
32 Iztok Škornik STENO PRI DRAGONJI OGROŽA FREE-CLIMBING
33 Franci Savenc KAM GREŠ – POŠTENA IGRA? – 2. DEL
35 Stanko Klinar KOLIKO SMO PRIJATELJI? – 3. DEL
37 Božo Jordan GORETEKS IN VODNIŠTVO
38 MNENJE PREDSEDNIKA PD KRANJ O ŠPORTNEM PLEZANJU
39 Sonja Dolinšek, France Malešič IMAŠ MOČNE PRSTE – PAZI NANJE
42 Milenko Arnejšek-Prle JESENIČANI – GENERACIJA 88
43 Filip Bizjak NEKAJ O ŠOTORIH
47 Tomaž Vrhovec PROGNOSTIČNE VREMENSKE KARTE
50 Tone Golnar TULOVE GREDE
52 Tone Golnar PLEZALNA VRTCA V AVSTRIJI
PRISPEVKI K PLEZANJU – TAKŠNI IN DRUGAČNI
Ob prvi tekmi v športnem plezanju na naših tleh, ki je potekala v dvorani in na umetni steni (Art Rock, Zagreb 89), bi načelno lahko zapisali: pognala je še ena mlada veja, ki je vzbrstela in je že obrodila sadove.
Veliko volje je pokazal begunjski Elan, ki je izdelal umetno steno. Ob vsem tem je največ vredno to, da bo tovarna športnega orodja z delom in raziskovanjem, tako v tržnem kot v strokovnem pogledu – nadaljevala. Športno plezanje je dobilo nov zamah. Zagrebški Art Rock je dobil nove zagovornike in posnemovalce.
Kolikor je znano povprečnemu opazovalcu športnega plezanja, je peščica zanesenjakov – zbrana v Jugoslavenski sportski penjački komisiji (JUSPEK) – očitno trdo delala, da je pripravila nekaj domačih tekmovanj, poskrbela za trening najboljših jugoslovanskih plezalcev in to na umetni steni v dvorani, izbrala reprezentanco, pripravila seminar za sodnike itd. Tako so tudi naši dobili vozovnico za Evropo! Ali bolj natančno rečeno: jugoslovanski plezalci in plezalke so si izborili možnost (ali so jim jo omogočili drugi, kar vsaj zaenkrat navzven ni tako zelo pomembno), da pokažejo svojo pravo kakovost tudi na mednarodnem prizorišču. S tem je uresničen velik del naloge, ki si jo je naložil Juspek.
Vsaka nova dejavnost, kakršnakoli in kjerkoli, prinese s seboj tudi nekaj gnilobe. Ob tem menim, da je po eni strani nedopustno lakirati oziroma prikazovati dogajanja v plezalstvu samo s sončne plati, saj so mojstri navpičnic in tisti, ki so vpeti v mrežo tega športa, navsezadnje tudi ljudje. Po drugi strani pa je bedasto opravičevati naša početja z besedami, češ saj se tudi na razvitem Zahodu plezalci javno obdelujejo med seboj. (Pa kaj, če je nek francoski zvezdnik grozil kolegu, da ga bo »na gobec«!) Na tem mestu uperjam ost na »Nove prispevke k plezanju« Ines Božič in Ivice Piljiča v Alpinističnih novicah v Delu. Tekmovalno plezanje je pri nas nov šport in nove stvari ljudi privlačijo bolj ali manj. Hkrati pa je nerodno, kajti bralci si bolje zapomnijo slabe strani. Škoda! Ampak ne toliko zaradi Božičeve in Piljiča, škoda je za športno plezanje. Tudi manj zaupanja bo. Zato se
tudi meni vsiljuje vprašanje, zakaj na zagrebškem tekmovanju najboljši plezalci niso dobili nobenih nagrad? (V Ospu in Beli so zmagovalce bogato nagradili!) Ni natolcevanje, je le vprašanje.
Tekmovalno plezanje kljub (s)podtikanjem posameznikov nadaljuje zmagoviti pohod. To pa nekatere skrbi. Iz zgodovine poznamo, da nova iskanja, ki so plod človekove neomajne volje, na površje pač vedno naplavijo tudi nasprotnike. Konzervativci nimajo posluha za spremembe, ker so (med drugim) prepričani, da jim novosti spodmikajo ustaljene položaje v družbi. Za pionirje planinstva je bil vzpon na Triglav vratolomno dejanje; malone krivoverstvo. Prepovedana je bila Eigerjeva stena itd. Danes športnemu plezalstvu podtikajo, da je proizvod »gnilega« kapitalizma in da je razvrednotil duh »socialističnega« klasičnega alpinizma. (Osebno sem sicer rajši odšel na kako zahtevno zimsko turo, kot pa na manj tvegano plezarijo v Paklenico, vendar kljub temu z velikim občudovanjem gledam artiste v previsih, četudi umetnih.) Nihče naj ne zameri mladeniču, ki se bo ob pogledu na umetno steno zjokal na ramenih svojega načelnika ter zbežal »nazaj v naravo«.
Če se oddaljimo od futurističnih predvidevanj, kjer se zaradi naglega razvoja vsakdo zlahka katastrofalno ušteje, in ostanemo na trdnih tleh »tu in zdaj«, potem ugotovimo: tekmovalno plezanje za zdaj ostaja podmnožica športnega plezanja, športno plezanje ostaja podmnožica alpinizma in alpinizem ostaja podmnožica planinstva. V okviru te množice pa naj se vsakdo odloči po svoje, kakor mu narekuje srce in – njegove sposobnosti. Na žalost pa je še vedno tako, da se himalajskim »planincem« ponavadi posmehujejo tisti »friklajmberji«, ki na 4000 metrih bruhajo. In obratno: tekmovalce podcenjujejo tisti »izbrušeni« veterani, ki »jim spodrsne« pri prvem ali drugem oprimku umetne stene.
In epilog: v svetovnem alpinizmu nedvomno največ pomeni dosežek, ki je vsota do skrajnosti izpopolnjenih glavnih usmeritev alpinizma – od športnega plezanja, plezanja pozimi, v skali in ledu, v Himalaji ali drugih visokih gorah. Bleščeče Česnovo dejanje v Kumbakarni je najboljši dokaz za to.
Matej Šurc
Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.
Naročnina plačljiva dvakrat letno na žiro račun 50101-678-47046 s pripisom za Alpinistične razglede.
Številko so pripravili člani Uredništva Alpinističnih razgledov: Srečo Trunkelj (Glavni in odgovorni urednik), Mirko Lindič, Ljudmila Kropec, Mojmir Štangelj, France Malešič, Bine Mlač, Miro Štebe, Tone Štamcar in Marko Jurič.
Naslovnica: JANNU (Džanu); Foto: Tomo Česen.
Ilustracije: Mirko Lindič, Marko Jurič, Srečo Trunkelj.
Tisk: Kopiranje in razmnoževanje Irena Ovca Mrkun, Kolarjeva 31, Ljubljana.
Po mnenju Komiteja za kulturo je publikacija s sklepom 4210-35/87 – 8.9.1987, oproščena plačevanja temeljnega in posebnega davka od prometa proizvodov.
