Alpinistični razgledi 29/1988

VSEBINA

4    Jaz  bratje pa  vem za domovino

6    Mira Marko Debelak

14  Severna stena Špika (2472 m) premagana

20  Ilustracije: Bajo, Sheridan Wolfinger

21  Stane Belak – Šrauf: Dejanje samo je več kot preplezana smer

35  »Četverica« v Andih

36  Trango Danse

39  Poročilo

40  Od tu in tam

41  Kar se Tiča tiče …

42  Dopisništvo in poročanje

43  Iz dežele Pakistan – 2

46  Kdo dobi flašo?

47  Nekaj (preprostih) misli o knjigi Smisel in spoznanje: Patagonija Matevža

      Lenarčiča

49  Bilten UIAA

50  Tabela alpinistične opreme preizkušene po UIAA normah

53  Napenjalna sistema

54  Mangrt

JAZ, BRATJE, PA VEM ZA DOMOVINO

Prepadne stene, mogočni vrhovi tisoče let nemo bdijo nad gomazenjem človeških mravelj v dolinah. Človeške stiske, spori, pohlep in žalost jih ne dosežejo, ne prebudi jih niti veselje in radost drobnih človeških bitij. Pa vendar ti kamniti velikani učijo ljudi živeti! Učijo jih spoznavati življenje, krepijo jim voljo, telesno moč, v njih budijo estetske čute in ljubezen do domovine pa tudi ljubezen do drugih ljudi.

Ničkolikokrat so se slovenski gorniki in alpinisti postavljali v bran domovine. Neštetokrat so se odzvali pozivu, naj slovenske gore ohranijo slovenske, naj Slovenija pripada svobodnim in neodvisnim Slovencem. Dobro je znano, kako je Aljaž za Slovence kupil vrh Triglava, kako je Tuma pred ponemčenjem branil slovenska imena, kako so skalaši v boju za prvenstvo v stenah plezali slovenske smeri. Znano je, s kakšnim zanosom so nekdaj planinci gradili slovenske planinske postojanke in nadelovali svoje poti na vrhove. Med prvoborci za osvoboditev izpod fašističnega in nacističnega jarma je bilo veliko zavednih planincev in alpinistov, ki so s svojim poznavanjem življenja v gorah in planinskih poti precej koristiti v partizanskem načinu bojevanja.

S krvjo je zapisan njihov davek za svobodo, za domovino, v kateri bodo v miru in slogi živeli vsi narodi in narodnosti, ki jih je tok zgodovine zanesel na hriboviti Balkan. Borili so se za domovino, v kateri bo vsak Slovenec lahko s ponosom povedal, da je Slovenec, v kateri bo Makedonec lahko Makedonec, Srb Srb, Hrvat Hrvat, v kateri bo tudi Albanec lahko ponosen, da je Albanec. Borili so se za domovino, v kateri svoboda enega ne bo omejevala svobode drugega, kjer bo vsak narod imel pravico do svojega jezika in odločanja o svoji usodi.

Po vojni so ponosno ustanovili ljudsko armado, ki naj bi branila svobodo in neodvisnost Jugoslavije ter pravice in svoboščine njenih državljanov, narodov in narodnosti. Ustanavljali so armado, ki naj bi bila del jugoslovanske in slovenske državnosti, ki naj bi bila ljudska, ne pa toga, nad ljudske množice dvignjena hierarhična mašinerija za zadovoljevanje političnih in drugih ambicij oficirjev.

Zadnja dogajanja v Sloveniji in Jugoslaviji, politični in vojaški procesi, aretacije, kratenja osnovnih narodnostnih pravic in svoboščin kličejo demokratično in domoljubno javnost v akcijo. Vsak zaveden Slovenec bi moral, kot je rekel Ivan Borštner po razglasitvi sodbe, prisluhniti šelestenju lipe v tem času in prostoru. Moral bi se postaviti v bran svojega maternega jezika, svobode in demokratičnosti.

Med prvimi, ki je bila v akcijo poklicana (pa žal ni reagirala), je tudi   planinska in alpinistična organizacija. Pa ne le zato, ker je Janša tudi    alpinist ali zgolj iz dolga do dela in prizadevanj naših gorniških prednikov,    ki so vedeli, kaj jim veleva srce – v akcijo je treba predvsem zaradi nas samih, zaradi naše domovine, naših hribov in sten, pa tudi  zaradi  zanamcev. Dežela na sončni  strani  Alp od nas zahteva, da pokažemo (kar    so naši predniki že pokazali), da nismo več narod hlapcev, da se ne bojimo vojaškega terorja in prisile, posebej pa, da ljubimo svobodno sonce na    Triglavu in jezik, v katerem je Prešeren zapisal svojo in našo Zdravljico.

 Miro  Štebe

Izdaja Komisija za alpinizem pri PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

Naročnina se plačuje dvakrat letno na žiro račun 50101-678-47046 s pripisom za AR.

Uredništvo Alpinističnih razgledov: Srečo Trunkelj (Glavni in odgovorni urednik), Zoran Gaborovič, Ljudmila Kropec, Ksenija Lenarčič, Mirko Lindič, France Malešič, Bine Mlač, Franci Savenc, Tone Štamcar, Miro Štebe, Matej Šurc, Mojmir Štangelj.

Naslovnica: Severna stena Triglava Foto: Mirko Lindič

Ilustracije Mirko Lindič, Srečo Trunkelj, Bajo.

Tisk: Kopirbiro Šparovec, Celovška 28 A, Ljubljana.

Alpinistični razgledi 29 by Blaž Grapar

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja